Skvoterji ob 2. obletnici zasedbe nekdanje menze na Linhartovi jezni na državo: »Stopnjevali bomo pritisk«

Pred dvema letoma je v zapuščeno stavbo nekdanje menze Cestnega podjetja Ljubljana na Linhartovi ulici 43 za Bežigradom vstopilo približno sto prostovoljcev, ki so zasedeno stavbo proglasili za avtonomno cono. 

Poimenovali so jo Plac, kar je kratica za Participativno Ljubljansko Avtonomno Cono.

Gre za eno akcij skvoterstva, ki je dokaj razširjeno tudi v Sloveniji. 

V slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo obrazložitev, da je skvot »zapuščena zgradba, prostor, v katerem nezakonito živi, deluje skupina ljudi,«, skvoter pa je »pripadnik skupine ljudi, ki nezakonito zasedejo zapuščeno zgradbo, prostor za bivanje ali kulturno dejavnost.« 

Tudi v Placu izvajajo izrazito nekomercialne dejavnosti, brezplačne delavnice,cirkuško vadbo, projekcije filmov in podobno, vse pa se financira iz prostovoljnih prispevkov.

Prostori, ki so jih pred dvema letoma zasedli, so bili takrat v lasti DUTB oziroma tako imenovane slabe banke. Tako so že na dan otvoritve prišli policisti, ki so legitimirali 46 posameznikov in posameznic.

»Nato pa legitimirane pomirili, češ da ti podatki ne bodo posredovani višjim institucijam. 

V roku dveh mesecev pa je lastnik zemljišča, na katerem stoji Plac, takratna DUTB, na podlagi policijskih legitimacij proti 46 naključnim posameznikom sprožila tožbe zaradi motenja posesti. 

Te tožbe posameznike in posameznice bremenijo še danes,« so povedali uporabniki in uporabnice Placa danes na tiskovni konferenci.

Zavračajo politiko, a politiki jih obiskujejo

Čeprav zavračajo uradno politiko, ki je zanje le institucija oziroma »establišment«, kot se izrazijo, pa so prejeli podporo politike. 

Podprla jih je namreč parlamentarna stranka Levica, naklonjenost pa jim je javno izkazal celo predsednik vlade Robert Golob.

»Toda hitro smo ugotovili, da so besede njihove podpore le gole črke na papirju,« pojasnjujejo nadaljevanje dogajanja, čeprav so dobili še precej visokih obiskov.

Prišli so državni sekretar iz kabineta Ministrstva za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Klemen Ploštajner, iz kabineta predsednika vlade so k njim poslali celo Kajo Širok, »ki nam ni mogla podati nobenih konkretnih rešitev ali predlogov zanje«, prišel je še državni sekretar iz ministrstva za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan.

Lani marca sta jih nato obiskala minister za delo in podpredsednik vlade Luka Mesec ter državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner.

Hiter dogovor, a brez sadov

Kot pravijo, so se z Mescem in Plošnajnerjem hitro dogovorili, da bi se zemljišče, na katerem je Plac, preneslo iz Slovenskega državnega holdinga, ki je pravni naslednik DUTB, na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, pri tem pa bi umaknili tožbe proti 46 posameznikom in posameznicam, dejavnost Placa pa naj bi ostala na parceli in bila vključena v snovanje razvojne vizije zemljišča.

A politiki so kmalu prekinili komunikacijo, so uporabniki in uporabnice povedali na tiskovni konferenci.

Trdijo, da niso politično aktivni. »Plac je stičišče več iniciativ, ki delujejo samoorganizirano, kritično do obstoječega politično-ekonomskega sistema in ne sodelujejo s političnimi strankami,« so podali odgovor na vprašanje o političnem delovanju.

»Obsojeni smo na izgon«

Na vprašanje, kaj natančno se dogaja s 46 tožbami proti uporabnikom in uporabnicam, so poslali odgovor: »Zaradi prekinitve kakršnekoli komunikacije s strani pristojnih institucij stanje tožb ni znano. 

Glede tožb je vprašanje širše. Politične stranke so obljubile, da bodo ščitile avtonomne prostore in kaj so stranke naredile: nič. 

Slovenski državni holding je lastnik parcele Placa in lastnik Slovenskega državnega holdinga je država. 

Torej ima vpliv, a tega ni naredila, še več, ignorira problem in obsojeni smo na izgon. 

V kampanji obljubljajo, kaj bodo vse naredili, ko pa je treba, pa delajo zase in pozabijo na obljube.« 

Izpostaviti namreč ne moremo nobenega imena, ker »uporabniki in uporabnice« Placa, kot sami sebe imenujejo, delujejo kot kolektiv in ne kot individuumi, so pojasnili. Zato tudi nismo mogli postavljati vprašanj, ampak so jih zapisali in nato kot kolektiv skupno odgovorili.

Podali so še svoje zahteve, ki so umaknitev vseh tožb, ki še vedno bremenijo uporabnike in uporabnice izpred dveh let, da se zemljišče prenese na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki bi tam gradil najemna neprofitna stanovanja, Plac pa bi ostal vključen tudi v proces snovanja razvojne vizije nove soseske.

Če zahtevam ne bo ugodeno, bodo »stopnjevali pritisk.« Kaj to pomeni? »Če se bo situacija za prebivalstvo še naprej slabšala, se bo ravnalo temu primerno,« so odgovorili.