V uredništvu Ljubljanainfo začenjamo z novo serijo člankov, tokrat se bomo podali na potep širom Ljubljane in spoznali vse njene predele; kraje, stvari in ljudi, ki Ljubljano delajo posebno.
V uredništvu Ljubljanainfo se tokrat lotevamo novega izziva; bralcem bomo poskusili predstaviti Ljubljano, in sicer skozi vrsto prispevkov, ki bodo vsak teden predstavili eno od ljubljanskih mestnih četrti.
Ukvarjali se bomo z arhitekturo, življenjskim slogom, ljudmi, športom, kulturo in nasploh poskusili izmeriti utrip vsakega od ljubljanskih mikrookolij ter tako sestaviti celostno sliko slovenske prestolnice.
Spodobi se, da začnemo s četrtno skupnostjo, ki ima od vseh 17, kar jih premore Ljubljana, tudi največ prebivalcev. V Šiški živi dobrih 35.500 občanov.
Ljubljanske Šiške na zemljevidu ni težko locirati: najdemo jo severozahodno od središča mesta, razprostira pa se preko dobrih sedmih kvadratnih kilometrov. Na severu je omejena z ljubljansko obvoznico, ki pomeni mejo z Dravljami, na vzhodu meji na Bežigrad, na jugu pa je namišljena mejna črta potegnjena preko Rožnika oziroma Šišenskega hriba.
Zgodovina
Samo ime mestnega predela Šiška se je skozi čas seveda spreminjalo. V 14. stoletju se je ta predel v nemščini imenoval Kaissach - kasneje Keusche, kar pomeni majhna hiša oziroma hiška.
Še danes razločujemo med Zgornjo in Spodnjo Šiško, saj je v osnovi šlo za dve primestni vasici, ki sta se nato z urbanizacijo zlili v eno večjo in postali tako rekoč osrčje mesta Ljubljane.
Kino Šiška
Institucija, ki se jo najpogosteje povezuje s Šiško, je brez dvoma Kino Šiška. Zgrajen je bil leta 1961 in sodi med prvovrstne objekte, ki jih je zaznamovala modernistična arhitektura. Od leta 1964 do konca 80-ih predvajali filme, nato pa je zmanjševanje obiska pripeljalo do tega, da so ga zaprli in oddajali samo še za razne prireditve ter predavanja. Kino so nato spet usposobili leta 1994. Do ponovnega propada je pripeljalo odprtje (ironično zdaj že prav tako propadlega) kina Kolosej.
V center urbane kulture z nešteto kulturnimi dogodki, v ospredju katerih so glasbeni koncerti, se je Kino Šiška dokončno razvil leta 2008, nekaj let po prihodu ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je v svojem programu projekt uvrstil med prednostne.
Šport
Športni park Šiška, bolj poznan pod nazivom ŽAK, je bil konec 90. let eden najlepših stadionov v srednji Evropi. S svojo unikatno arhitekturno podobo in široko funkcionalnostjo je dolgo veljal za ponos tega dela Ljubljane in je za kultnim Bežigrajskim stadionom poosebljal drugi najpomembnejši športni objekt v prestolnici.
Na žalost je danes ŽAK že močno dotrajan in nujno potreben celovite prenove, ki jo bo po dolgih letih čakanja v kratkem bojda tudi dobil.
Mesto v mestu
Kdor je že kadarkoli bil v Šiški, lahko potrdi, da ta diha in živi kot prava skupnost - prav nič ji ne bi manjkalo, tudi če bi delovala kot samostojno mesto.
Od množice ljudi, ki živi v visokih stolpnicah ob Celovški cesti do kopice družinskih hiš na zapletenih uličicah ob Koseškem bajerju, pa do velikih imen svetovne glasbene scene, ki redno nastopajo v kultnem Centru urbane kulture Kino Šiška ...
To nekdanje predmestje Ljubljane združuje urbano odprtost in vaški lokalpatriotizem.
Pravi ljubljanski mestni vrvež ne obstaja zgolj v obliki plejade turistov ob arkadah na Plečnikovi tržnici v središču mesta, temveč tudi tu, kjer živi največ Ljubljančanov.
Osebnost
Lado Kralj, avtor pravkar posthumno z literarno nagrado Kresnik nagrajenega romana Ne bom se več drsal na bajerju, je o svojem življenju in odnosu do obeh Šišk (Zgornje in Spodnje) govoril z izbranimi besedami.
»Zgoraj se končuje Gorenjska, spodaj se začenja Ljubljana,« piše na prvi strani knjige. Govori tudi o nenavadnem odnosu med prebivalci Zgornje in Spodnje Šiške, češ, tisti iz Zgornje so bili zgodovinsko gledano kmetje, tisti iz Spodnje pa naj bi predstavljali bolj delavsko-meščanski sloj.
Cenjeni literarni in gledališki kritik, dramaturg, urednik, pisatelj, prevajalec soustanovitelj eksperimentalnega gledališča Glej in vodilni slovenski teatrolog je v svojih bogatih letih ustvarjanja poleg Kresnika prejel še številne druge nagrade, med drugim tudi nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov, ki mu je leta 2020 podelilo nagrado za življenjsko delo.
