Javni holding Ljubljana razkriva leto, ki ga ne zaznamuje višina dobička, temveč obseg vlaganj: 42 milijonov evrov investicij, skoraj popoln prehod energetike iz premoga in priprava novega projekta energetske izrabe odpadkov.
Skupina Javni holding Ljubljana je leto 2025 zaključila s 0,3 milijona evrov konsolidiranega dobička, kar v kontekstu obsega sistema predstavlja predvsem posledico intenzivnega investicijskega cikla.
V istem obdobju je skupina izvedla 42 milijonov evrov investicij, kar jasno kaže premik od kratkoročnega finančnega rezultata k dolgoročnemu infrastrukturnemu razvoju.
Energetika Ljubljana: 80-odstotno zmanjšanje premoga in 30 milijonov evrov za biomaso
Družba Energetika Ljubljana je leto zaključila z 1,7 milijona evrov dobička, a ključni poudarek ni v finančnem rezultatu, temveč v spremembi energetskega sistema.
Plinsko-parna enota PPE-TOL, ki od maja 2025 obratuje v polnem obsegu, je omogočila približno 80-odstotno zmanjšanje uporabe premoga, kar predstavlja enega največjih energetskih premikov v Ljubljani v zadnjih desetletjih.
Za projekt prehoda na biomaso je bilo pridobljenih 30 milijonov evrov nepovratnih sredstev, kar ga uvršča med največje energetske projekte v državi.
Ob tem se razvijajo tudi nove smeri energetike, med njimi prva vodikova polnilnica v Sloveniji v Stanežičah, infrastruktura za električne avtobuse, sončna elektrarna Koseze ter širitev sončne samooskrbe na javnih objektih.
Novi energetski projekt: TEO Ljubljana vstopa v fazo konkretnega razvoja
Skupaj z družbo Voka Snaga Energetika Ljubljana razvija projekt TEO Ljubljana (Termična izraba odpadkov Ljubljana), ki predstavlja enega ključnih stebrov prihodnjega razogljičenja daljinskega ogrevanja v prestolnici.
Gre za načrtovani sodobni energetski objekt, ki bo omogočal sočasno proizvodnjo toplote in električne energije iz preostanka komunalnih odpadkov, ki jih ni mogoče več reciklirati. Projekt operativno vodita javni podjetji Energetika Ljubljana in Voka Snaga.
V okviru načrtov je predvidena letna obdelava približno 130.000 ton gorljivih frakcij komunalnih odpadkov, pri čemer bi proizvedena energija zadostovala za oskrbo več kot 20.000 gospodinjstev s toploto in elektriko.
Po podatkih projekta bi se uporabljale izključno slovenske gorljive frakcije odpadkov, ki ostanejo po ločevanju in reciklaži, pri čemer uvoz odpadkov iz tujine ni predviden.
Skupna vrednost investicije je ocenjena na približno 200 milijonov evrov.
Strateški cilj: manj izvoza odpadkov in nižji stroški ogrevanja
Projekt je del širšega prehoda, saj Slovenija trenutno preostanek odpadkov iz sistema Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana še vedno delno izvaža v tujino, kjer se ti sežigajo v okviru tujih energetskih sistemov.
Z vzpostavitvijo lokalne energetske izrabe bi se ta tok preusmeril v Ljubljano, kar bi po ocenah projekta zmanjšalo logistične in obdelovalne stroške ter lahko prineslo do približno 11,8 milijona evrov letnih prihrankov pri daljinskem ogrevanju.
Projekt sledi načelu hierarhije ravnanja z odpadki, saj predvideva uporabo zgolj tistih frakcij, ki jih ni več mogoče snovno izkoristiti ali reciklirati.
Lokacije še odprte, tehnologija pa najvišjega okoljskega standarda
V sklopu študije variant se kot možne lokacije obravnavajo območje Ljubljanskega barja ob Cesti dveh cesarjev v bližini regionalnega centra za ravnanje z odpadki ter območje nekdanje TE-TOL na širšem območju med Zaloško in Letališko ulico.
Projekt bo moral biti umeščen v stroge okoljske standarde. Predvidena je uporaba najsodobnejših tehnologij čiščenja dimnih plinov, objekt pa naj bi bil opremljen tudi z visokim dimnikom, prilagojenim razmeram ljubljanske kotline.
Projekt v fazi državnega postopka
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je aprila 2026 javnima podjetjema Energetika Ljubljana in Voka Snaga priznalo sposobnost v prvi fazi konkurenčnega dialoga za pridobitev državne koncesije za sežig komunalnih odpadkov.
To pomeni, da projekt TEO Ljubljana prehaja iz faze koncepta v formalni državni postopek izbire izvajalca oziroma koncesionarja. Sicer pa se napoveduje tudi referendum glede tega vprašanja, več pa trenutno ni znanega.
Voka Snaga: 11,2 milijona evrov za vodo in kanalizacijo
Voka Snaga je v letu 2025 izvedla 11,2 milijona evrov investicij, od tega večji del v vodovodni sistem.
V tem obdobju je bilo obnovljenih 5,8 kilometra vodovodnega omrežja ter več kot kilometer kanalizacijskih vodov, kar pomeni nadaljevanje obsežnega infrastrukturnega cikla v mestu.
Zaključen je bil prvi del projekta »Čisto zate«, ki vključuje tudi kanal C0 ter kanalizacijske povezave v širši regiji, vključno z Medvodami in Vodicami.
V teku je nadgradnja centralne čistilne naprave Ljubljana, ki bo omogočila višjo stopnjo čiščenja in večjo zmogljivost sistema.
Nova energetska in okoljska razprava v mestu
Če je bil kanal C0 simbol razprav o vodni infrastrukturi, projekt TEO Ljubljana v prihodnje odpira novo poglavje razprav v Ljubljani, tokrat na presečišču ravnanja z odpadki, energije in prostorskega umeščanja infrastrukture.
