Če se sprehodimo po Ljubljani, lahko na vrhu nekaterih stebričkov ob cesti opazimo cele kupe polžev.
Na to nas je opozorila tudi bralka Ljubljanainfo, ki nam je v uredništvo poslala fotografije polžev iz okolice AMZS centra na Dunajski cesti.
Polži na stebrih so vsekakor zanimivi na pogled, in morda za marsikoga malce neprijetni. A obstaja razlog, zakaj so prilezli prav na vrh stebrov.
Čim bolj stran od tal, da preprečijo segrevanje in dehidracijo
Pred časom je isti pojav na družbenih omrežjih izpostavilo podjetje Okolje Piran. Kot so zapisali, se živali na okolja, v katerih živijo, prilagodijo na različne načine.
»Iznajdljivi polži se v sušnih obdobjih izognejo tveganju za pregrevanje in dehidracijo tako, da splezajo stran od tal, ki se najbolj segrejejo, in zaprejo vhod v svojo hišico s sluzjo, pri čemer pustijo le majhno luknjo, ki omogoča izmenjavo kisika,« pojasnjujejo.
Ta pojav poletnega mirovanja, ko živali upočasnijo presnovo, da bi prihranile energijo in preprečile izgubo vode, se imenuje estivacija.
Polži estivirajo na količkih obcestnih ograj in stebrov
Nekoliko neustrezen izraz za ta pojav je tudi 'poletno spanje'. Estivirajo tako vretenčarji kot nevretenčarji.
Najbolj znani primer so prav polži, ki ob sušnih obdobjih splezajo stran od tal in zaprejo vhod v svojo hišico s sluzjo, da preprečijo izgubo vode.
Znani estivatorji so tudi nekatere kopenske rakovice, ki preživijo vročino zakopane v svojih podzemnih bivališčih. Med takšnimi živalmi so tudi ribe pljučarice, ki se zakopajo v blato v obdobjih, ko se njihov ribnik povsem izsuši.
Starejše novice
