Predpogoj za uspešno vključevanje študentov invalidov v študijske procese pa so dostopne fakultete, ki imajo v notranjosti zgradb ustrezno prilagojene prostore.
Vključevanje ljudi z različnimi oviranostmi v družbo
Dostopnost do vseh javnih zgradb in javnih zunanjih površin je glavni pogoj za vključevanje ljudi z različnimi oviranostmi v družbo. Tudi zakon o izenačevanju možnosti invalidov vsem javnim upravljavcem in zasebnim lastnikom javnih objektov nalaga, da morajo biti vse javne ustanove dostopne do leta 2025.
Amir Alibabić, predsednik Društva študentov invalidov Slovenije, je poudaril:
»Leto 2025 bo zelo hitro tukaj, nas pa čaka še veliko dela. Glede fakultet in invalidnih oseb lahko povem, da je še vedno zelo močno prisotna segregacija dostopnih fakultet, ki jih invalidni študenti obiskujejo. Največ naših študentov obiskuje Ekonomsko fakulteto, Fakulteto za družbene vede, Fakulteto za računalništvo, Fakulteto za upravo in Filozofsko fakulteto. Največ težav imajo pa Likovna akademija in Akademija za glasbo.«
Kako imajo urejeno dostopnost za invalide na Filozofski fakulteti?
Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je za dostopnost za gibalno ovirane osebe na invalidskih vozičkih poskrbljeno z invalidsko potjo, ki omogoča dostop v objekt na Aškerčevi 2 ob glavnih stopnicah, dostop v objekt Rimska A pa je omogočen z dvižno invalidsko ploščadjo in spremstvom receptorja ter z dvorišča s spremstvom.
Za osebe na invalidskih vozičkih sta rezervirani dve parkirni mesti; v kleti, 2. in 4. nadstropju pa je nameščen tudi evakuacijski stol.
Dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Mojca Schlamberger Brezar je razložila:
»Dostop v vsa nadstropja fakultetne zgradbe je omogočen z osebnim dvigalom, ki je prirejeno in ima pozivne tipke na višini, ki je dostopna tudi za ljudi na invalidskih vozičkih.
Na fakulteti so prilagojene sanitarije za ljudi na invalidskih vozičkih v vseh nadstropjih, razen v 5. nadstropju, poleg tega pa so tudi nameščene priročne mizice v predavalnicah ter omogočeni dve primerni mesti za uporabo računalnika v kleti.
Na glavnem zunanjem stopnišču je nameščena vodilna ograja za slepe in slabovidne, v dvigalih pa je nameščen govor, ki napove nadstropje, v katerem se nahajamo.«
V vseh ključnih prostorih nameščeni napisi v Braillovi pisavi
Po besedah Schlamberger Brezar so na pozivnih tipkah v dvigalih in na vseh ključnih prostorih (predavalnice, tajništva oddelkov, knjižnice, referati in sanitarije) nameščeni napisi v Braillovi pisavi.
»Vodilna pot od avtobusne postaje pred fakulteto do glavnega stopnišča je prilagojena otipu s palico in označena z rumeno črto. Na začetkih stopnišč ter ob ograjah so nameščene rumene točke.
Za osebe, ki ne slišijo, je na fakulteti nameščen požarni alarm z bliskovkami. V zadnjih letih smo na fakulteti namestili oznake v Braillovi pisavi na vrata ključnih prostorov, v načrtu pa je tudi obnova invalidske ploščadi za dostop do prostorov na Rimsko A.«
Študenti invalidi o dostopnosti fakultete
Martina Smodiš, študentka prevajalstva na Filozofski fakulteti, ki ima cerebralno paralizo, je pojasnila:
»Iz osebnih izkušenj imam največ informacij o dostopnosti pritličnih in kletnih učilnic. Predavalnice so brez pragov in v njih je dovolj prostora, da se uporabnik invalidskega vozička lahko udobno namesti, večinoma v prvih vrstah, kar nekaterim prav tako olajša spremljanje predavanj.
Nekatere predavalnice v kletnih prostorih, ki so v osnovi težje dostopne, pa so bile prilagojene tako, da se je dostop olajšal, denimo s premičnimi ali fiksnimi klančinami.«
Kje je največ ovir za študenta invalida na fakulteti?
»Težavo sem imela le pri dostopu do referata za magistrski študij, ki se nahaja v nedostopnem medetažnem delu, a sem zadeve urejala na dostopnem referatu za dodiplomski študij, oni pa so informacije predali odgovornim osebam.
Alternativna rešitev je, da se vzpostavi komunikacija po mailu ali telefonu, pri čemer so bili delavci na referatu po mojih izkušnjah vedno ažurni in ustrežljivi,« je še dejala Smodiš.
Neoviran dostop za ljudi z različnimi oviranostmi
Dostop do študija mora biti dostopen vsem pod enakimi pogoji, zato si zavod Brez ovir že dalj časa prizadeva, da izpostavijo probleme invalidov.
Maja Babič, direktorica Zavoda Brez ovir, je še dodala: »Pri novogradnjah po zakonu načrtovalci poskrbijo za neoviran dostop za ljudi z različnimi oviranostmi, medtem ko so starejše zgradbe običajno problematične, saj imajo še vedno veliko arhitekturnih ovir in zahtevajo ustrezne prilagoditve.
Tovrstne ovire pa v današnji sodobni družbi ne bi smele več obstajati. Zato spodbujamo pristojne, da uredijo dostop v vseh starejših objektih.
Dostopnost do vseh javnih stavb in storitev je ključ za uspešno integracijo invalidnih oseb v družbo in odpravljanje njihove diskriminacije, s katero so se soočali v preteklosti in s katero se žal soočajo tudi še danes.«
Alibabić je ob tem še dodal: »Vse fakultete članice Univerze v Ljubljani, ki so bile zgrajene v zadnjih 30-ih ali 40-ih letih, so dokaj dostopne invalidnim osebam, ker so se pri gradnji že upoštevali standardi za dostopnost. Še vedno pa se najde veliko pomanjkljivosti, kot so neustrezna širina vrat, stopnice vsepovsod, neustrezno prilagojene predavalnice.«