Na družbenih omrežjih nato razgreta debata o rabi slovenskega jezika.
Objava Ljubljančanke na Facebooku je sprožila burno razpravo o uporabi slovenskega jezika v gostinstvu. Zapisala je, da je skupaj z družino zapustila lokal v središču Ljubljane, ker jih je natakarica ob prihodu nagovorila v srbščini, sama pa je napovedala, da želi primer prijaviti.
»Včeraj smo bili s familijo v centru. Na koncu smo šli v Makalonco nekaj pojest. Pride natakarica in nas nagovori v srbskem jeziku. Odšli smo ven, ne, to se nama je zdelo nesprejemljivo,« je zapisala avtorica objave.
Dodala je, da nima nič proti tujim delavcem, pričakuje pa, da se pri delu s strankami vsaj potrudijo govoriti slovensko.
»Pet stavkov bi se naučila. Ko pridemo na Hrvaško ali Srbijo, se Slovenci trudimo govoriti njihov jezik. Tukaj, v Sloveniji, tega ne bom dovolila.«
Objava je v kratkem času zbrala veliko odzivov in razdelila uporabnike družbenega omrežja.
»Vsaj osnovne fraze bi morali znati«
Precej komentatorjev se je z avtorico strinjalo. Menijo, da bi morali zaposleni, ki delajo s strankami, znati vsaj osnovne slovenske fraze. Mirsad je zapisal, da za strežbo pijače ni potrebno veliko znanja jezika.
»Dober dan, izvolite, hvala, želite še kaj. Za strežbo pijače res ne rabiš veliko.«
Milena meni, da prijava ni prava pot, bi pa moralo vodstvo lokala poskrbeti za boljšo komunikacijo s strankami.
»Ta deklica iz Srbije ne bo več imela službe. Ne prijavljaj. Če že, pošlji predlog lastnikom, da ne bodo izgubljali strank.«
Helena je zapisala, da razume ljudi, ki se jezika še učijo, vendar pričakuje, da bo prvi stik s stranko vendarle v slovenščini.
»Če te v javni službi nagovori oseba v tujem jeziku, kot da gre za uradni jezik, pa govori o brezbrižnosti tujega delavca in podjetja, ki to dopušča.«
Tudi Jasna meni, da bi morali zaposleni v Sloveniji govoriti slovensko, ob tem pa opozarja na slabe razmere v gostinstvu.
»Če nimajo za normalno plačilo delavcev, pa naj zaprejo gostilne.«
Delovne sile primanjkuje
Na drugi strani številni opozarjajo, da je težava precej širša od posamezne natakarice. Dragana, ki se je predstavila kot tujka, ki že skoraj tri desetletja živi v Sloveniji, je zapisala, da razume pričakovanje po znanju jezika, vendar opozarja, da mnogi tujci začnejo delati takoj po prihodu in nimajo možnosti, da bi se jezika najprej naučili.
»Ni težko obsojati in kritizirati, težje je razumeti stisko nekoga in sebe postaviti v njegovo vlogo.«
Barbara meni, da bi bilo pred prijavo pošteno najprej preveriti, ali se zaposleni jezika morda šele uči.
»Spoštovanje gre v obe smeri. Lepo je, če se zaposleni trudijo govoriti slovensko, prav tako pa veliko pomeni tudi nekaj razumevanja do ljudi, ki se jezika še učijo.«
Podobno razmišlja tudi Špela, ki poudarja, da sovražna nastrojenost ne vodi nikamor.
Zakaj je angleščina sprejemljiva, srbščina pa ne?
Veliko razprave se je razvilo tudi okoli vprašanja, zakaj mnoge bolj moti srbščina kot angleščina. Viki se sprašuje, zakaj imajo ljudje več odpora do jezika nekdanjih jugoslovanskih republik kot do angleščine.
»Zakaj angleščina ja, srbohrvaščina pa ne? Saj nismo v Ameriki.«
Na to je avtorica odgovorila, da zanjo ni pomembno, za kateri tuji jezik gre.
»Ne bom dopustila, da me v Sloveniji na javnem mestu kdorkoli ogovori v kateremkoli drugem jeziku. Če želiš delati v Sloveniji, govori tukajšnji jezik.«
Razprava se dotika širšega problema
Iz komentarjev je razvidno, da se razprava ne vrti zgolj okoli enega dogodka v ljubljanskem lokalu. Številni uporabniki navajajo podobne izkušnje iz trgovin, hotelov, restavracij in turističnih krajev po Sloveniji, drugi pa opozarjajo, da je pomanjkanje domače delovne sile povzročilo vse večje zaposlovanje tujcev, ki se jezika šele učijo.
Dogodek je tako odprl širše vprašanje: kako uskladiti pričakovanje, da bo komunikacija s strankami potekala v slovenskem jeziku, z realnostjo slovenskega trga dela, kjer gostinstvo in druge panoge vse težje najdejo zaposlene
