Mestna občina Ljubljana poudarja obsežne varnostne ukrepe in nadzor, a kljub temu del javnosti opozarja, da tveganj ni mogoče povsem izključiti.
Projekt povezovalnega kanala C0, ki poteka tudi čez vodovarstveno območje Ljubljane, še naprej buri javnost. Medtem ko na Mestni občini Ljubljana zagotavljajo, da je varnost ljudi in pitne vode na prvem mestu, kritiki opozarjajo, da popolne varnosti pri takšnem projektu ni mogoče zagotoviti.
Občina: varnost ljudi in pitne vode na prvem mestu
Direktor Javnega holdinga Ljubljana Krištof Mlakar poudarja, da je pri projektu ključna prav zaščita vodnih virov. »Varnost ljudi in pitne vode je na prvem mestu,« poudarja.
Na občini ob tem zagotavljajo, da so bili pri načrtovanju in izvedbi sprejeti številni dodatni zaščitni ukrepi. »Vsi ukrepi so usmerjeni v to, da do vplivov na pitno vodo sploh ne more priti,« poudarjajo.
Sistem nadzora in dodatne zaščite
Med ključnimi varnostnimi ukrepi občina izpostavlja stalni strokovni nadzor med gradnjo ter redno spremljanje stanja tudi po začetku obratovanja.
Kanal bodo pregledovali s kamero, redno se bodo izvajale analize vode in preverjala vodotesnost sistema.
Vzpostavljen je tudi sistem za samodejno zaznavanje morebitnih puščanj, ki naj bi omogočal hitro ukrepanje v primeru nepravilnosti.
Na najbolj občutljivem delu trase je kanal dodatno zaščiten z neprepustnim armiranim betonom v dolžini 2,1 kilometra. Izvedene so bile tudi opazovalne vrtine za spremljanje podzemne vode, monitoring pa bo potekal tako v času obratovanja kot tudi v prihodnje.
Projekt temelji na sodobnih materialih – uporabljene so cevi iz centrifugiranega poliestra, ki naj bi bile neprepustne in imele življenjsko dobo najmanj 150 let. Po navedbah občine je kanal tudi potresno varen.
Argument dolgoletne prakse
Na očitke, zakaj kanal poteka čez območje pitne vode, na občini odgovarjajo, da večji del Ljubljane leži na vodovarstvenih območjih, kjer kanalizacijsko omrežje obstaja že desetletja.
»Kanalizacijsko omrežje na tem območju deluje že 57 let in na njem nikoli nismo zaznavali problemov,« navajajo.
Med drugim omenjajo območja Stegen, Glinškove ploščadi in območje ob Saveljski cesti v bližini vodarne Kleče.
Gradnja brez ugotovljenih nepravilnosti
Gradnja kanala C0 je potekala po etapah, za posamezne odseke pa je bilo pridobljenih osem gradbenih dovoljenj. Zadnje je bilo dokončno potrjeno septembra 2025, zaključek celotnega odseka pa v začetku aprila 2026.
V času gradnje je bilo izvedenih 19 inšpekcijskih postopkov, pri katerih po navedbah občine niso bile ugotovljene nepravilnosti ali odstopanja od predpisov.
Kritiki: Vprašanje ni le tehnično
Kljub obsežnim zagotovilom pa projekt ostaja predmet kritik.
Nasprotniki opozarjajo, da prisotnost kanalizacijskega voda nad ključnimi viri pitne vode predstavlja tveganje, ki ga ni mogoče v celoti izničiti.
Ob tem poudarjajo, da vprašanje ni zgolj tehnične narave, temveč predvsem vprašanje umeščanja trase. Po njihovem mnenju bi bilo treba razmisliti, ali bi bilo mogoče projekt izvesti tako, da bi se vodovarstvenim območjem v celoti izognili.
Dodatno izpostavljajo, da številni varnostni mehanizmi temeljijo na zaznavanju morebitnih težav, kar pomeni, da do njih lahko najprej pride, preden so odkrite.
Med zagotovili in zaupanjem
Projekt kanala C0 tako ostaja na presečišču tehničnih zagotovil in javnega zaupanja. Občina vztraja, da so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi za zaščito pitne vode, medtem ko del javnosti opozarja na previdnost pri posegih na tako občutljivih območjih.
