Nika Vajnhandl
Mladih za podnebno pravičnost so z akcijo Drevo na kolo uspešno zaključili svojo misijo - skupaj z uporabniki so od konca avgusta do sredine septembra izpostavili kar trideset vročih točk v Ljubljani.
Oblastem že predlagali ukrepe za ohladitev mesta
V čedalje bolj pregreti Ljubljani so Mladi za podnebno pravičnost »vroče točke« identificirali že lansko poletje s pomočjo aplikacije Kulturnega društva prostoRož. Slednje je mestnim oblastem tudi predlagalo učinkovite ukrepe za ohladitev pregretih delov mesta.
Iztekajoče se poletje je postreglo s še večjo vročino, ki je bila po besedah Mladih za podnebno pravičnost »še bolj neznosna zaradi nezadostnega ukrepanja občine za prilaganja mesta na vroče dni«.
Na še vedno prisotne »vroče točke« so tako odločevalce opozorili tudi letos, tokrat z drugačnim pristopom – »Drevesom-kolesom«.
Z novo akcijo nagovarjajo občino
Preko uporabe »Drevesa-kolesa« so odločevalce pozvali k ukrepom ohladitve divje pobetoniranih in poasfaltiranih predelov okoli bivše Metalke, na Trgu republike, ob Slovenski in Celovški cesti, na Prešernovem in Mestnem trgu, ter drugih identificiranih vročih točk.
Vroče točke so v veliki meri posledica širjenja cest in parkirišč v prostor. Širjenje mestnih vpadnic in gradnja parkirišč pa ne povzročajo zgolj nastanka novih mestnih toplotnih otokov, temveč spodbujajo netrajnostne oblike mobilnosti, ki so do zdravja ljudi in narave najbolj škodljive.
Pobudniki projekta Drevo na kolo so prav zato pozvali vodstvo Mestne občine Ljubljana, naj poleg ukrepov za ozelenitev mesta, več napora vložijo tudi v prehod na trajnostne oblike mobilnosti. Pozivajo tudi, naj »zastavijo bolj ambiciozne okoljske cilje, ter predvsem, da preidejo od besed k dejanjem«.
K trajnostni mobilnosti poziva tudi rektor Univerze v Ljubljani
K trajnostni mobilnosti nas poleg omenjenih projektov nagovarja tudi novi rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič, ki je ob vožnji z Drevesom-kolesom zaupal naslednje:
»Ljubljana je idealno mesto za kolesarjenje in veliko več bi lahko naredili pri promociji le-tega – nenazadnje kolesarjenje ni koristno le za planet, tudi relativno kratko kolesarjenje v službo ima veliko koristnih učinkov za naše zdravje. Določene spremembe v to smer smo v Ljubljani že naredili - projekt Bicikelj je odličen začetek, vendar bi morali to še razširiti, med drugim tudi po fakultetah in študentskih domovih. S tem bi študentom in študentkam omogočili večjo dostopnost do trajnostnih načinov prevoza.«
Pove pa tudi, da ima »Univerza v Ljubljani kot največja akademska institucija v Sloveniji zbrano zelo veliko zakladnico znanja in strokovnih kadrov. Vsekakor menim, da bi morali imeti zato večjo vlogo, kot jo imamo sedaj tudi pri naslavljanju in reševanju težav zaradi podnebnih sprememb. To vlogo si moramo nekako izboriti sami, moramo se več pojavljati v javnosti in pritiskati nanjo ter izpostavljati, da so potrebne spremembe, ki jih moramo sprejeti kot celotna država, pa ne samo država, celoten svet«.
Starejše novice
