Tako krhko je delovanje primarne zdravstvene oskrbe v prestolnici.
Na Redditu se je pojavila objava, ki je dvignila precej prahu med starši. Po zapisu uporabnice naj bi v Zdravstvenem domu Ljubljana – Šiška v četrtek zjutraj ne bilo niti enega pediatra ali šolskega zdravnika, zaposleni na informacijah pa naj bi ji povedali le, da »ne vedo zakaj, samo da jih ni«.
Dogodek je sprožil val odzivov, v katerih so ljudje začeli deliti svoje izkušnje s pediatrično oskrbo v Ljubljani.
Med prvimi odzivi so se pojavile zgodbe o zapletih, ki jih prinaša pomanjkanje zdravnikov ali nejasna komunikacija oziroma njeno pomanjkanje. »Naročena na termin, pridem v Zdravstveni dom Šiška, rečejo, da je ta doktor v penziji. Poslana domov.« Drugi primer, o katerem poročajo, pa je tak:
»Dobesedno ti ne smejo povedat, kdaj gre kdo v penzijo, tako da ko ti otrok zboli, izveš, da nima več pediatra, zdej pa z bolanim otrokom išči pediatra.«
Več razpravljavcev je ob tem poudarilo, da razlogi za odsotnost zdravnikov niso javni, saj gre za varovane osebne podatke:
»Če je kdo izmed pediatrov na bolniški, dopustu, negi ali podobno, je to zasebna/zaupna informacija. Sploh pa, kaj spremeni za pacienta, da pozna razlog zakaj nikogar ni?«
Razprava se je hitro dotaknila tudi kadrovske podhranjenosti v Zdravstvenem domu Ljubljana. Eden od sodelujočih je povzel podatke iz letnega poročila:
»Manjka 600 zaposlenih v zdravstveni negi v Zdravstvenem domu Ljubljana. Specialistov je 69 od načrtovanih 180, diplomiranih sester 321 od načrtovanih 516.«
Zakonodajne spremembe dodatno stresajo sistem
V komentarjih je bilo več razprav o novi zdravstveni noveli, ki spreminja pravila dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih. Po mnenju nekaterih to dodatno vpliva na kadrovsko sliko:
»Novela za vse začne na polno veljati maja. Efekta trenutno še ni pravega, pri nas je kar nekaj predstojnikov odstopilo zaradi tega.«
Kaj se je zgodilo?
Čeprav razlog za jutranjo odsotnost pediatrov v Šiški uradno še ni znan - ga preverjamo, razprava razkriva realnost, ki jo starši že dolgo občutijo: pomanjkanje osebja, pogoste odsotnosti, pritiski na obstoječe ekipe in komunikacija, ki ne dohaja pričakovanj bolnikov.
Takšni primeri tako niso le enkraten incident, ampak simptom sistema, ki se že dolgo spopada s preobremenjenostjo – posledice pa se najhitreje pokažejo na pediatriji in v družinski medicini, kjer je povpraševanje največje.
