Ali strategija večje pretočnosti vozil res povečuje varnost pešcev in kolesarjev ali pa gre za zastarel pristop k urejanju prometa v mestnem središču.
Vprašanje intervalov semaforjev in varnosti pešcev v središču Ljubljane je sprožilo širšo razpravo o tem, kakšno prometno strategijo dejansko zasleduje Mestna občina Ljubljana.
Pobudnik opozarja, da se župan v odgovoru sklicuje na večjo pretočnost vozil kot sredstvo za izboljšanje varnosti šibkejših udeležencev v prometu, kar se mu zdi sporno.
»Gre samo za mnenje župana ali je glavna strategija za večjo varnost šibkejših udeležencev povečanje pretočnosti vozil?« se sprašuje občan.
Ob tem dodaja, da logika večje pretočnosti pogosto vodi v dodajanje voznih pasov in višanje hitrosti, kar pa lahko po njegovem mnenju varnost pešcev in kolesarjev celo zmanjša.
Mestna občina Ljubljana: Uravnotežen prometni sistem
Na pobudo je odgovoril odsek za pobude meščanov, ki je posredoval stališče ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Ta poudarja, da celostna prometna strategija Mestne občine Ljubljana temelji na uravnoteženem upravljanju prometa, katerega cilj sta večja varnost in boljša kakovost bivanja.
Po pojasnilih občine se večja pretočnost nanaša predvsem na glavne prometne koridorje, kjer želijo preusmeriti tranzitni promet in s tem razbremeniti stanovanjska območja.
Na teh območjih se nato povečuje varnost pešcev in kolesarjev.
Območja umirjenega prometa in trajnostna mobilnost
Mestna občina Ljubljana navaja, da znotraj mesta dosledno uvaja območja umirjenega prometa, z omejitvijo hitrosti 30 kilometrov na uro, ki danes obsegajo približno 35 odstotkov vseh cest znotraj občine. Ob prenovah ulic naj bi imeli prednost pešci, kolesarji in zelene površine.
Zmanjševanje uporabe osebnih vozil po navedbah občine uresničujejo z razvojem javnega potniškega prometa, spodbujanjem trajnostnih oblik mobilnosti ter umirjanjem prometa v stanovanjskih soseskah.
