Gre seveda za dolgoročne načrte, saj na vsega skupaj 20 hektarjih zemljišča, kjer danes stojijo silosi Žito ter upravna stavba, družba Boscarol načrtuje poslovno-stanovanjsko sosesko.
Ivo Bocarol, solastnik in direktor družbe Boscaroll vztraja pri tem, da bodo okoli 1000 stanovanj, kolikor je načrtovanih, prodajali po dostopnih cenah.
»Rekel sem, da bi kvadratni meter stal tri tisoč evrov – cena morda ne bo točno takšna, bo pa razmerje do ostalih stanovanj, kot je sedaj s tri tisoč evri razmeroma ugodno, tudi takrat približno enako.«
Prej pa je seveda treba pripraviti še spremembe občinskih prostorskih aktov in priprave gradbenih dovoljenj. Gradilo se bo namreč po fazah.
Ivo Bocarol je na današnji novinarski konferenci v hotelu Radisson Plaza, v 15. nadstropju, od koder je prekrasen pogled na velikanske silose ter nekdanji Kolosej, ki je, mimogrede, prav tako v lasti družbe Boscarol, predstavil vizijo nove poslovno stanovanjske soseske.
Najprej je podrobno predstavil zgodovino silosov in družbe Žito, ki jo je družba Boscarol pred dvema letoma kupila od hrvaške Podravke.
Kot prvi bo obnovljen McDonalds, postavili bodo polnilnice za električne avtomobile in paketomat.
»To so srednjeročni načrti, objekte, ki se jih da revilitizirati, jih bomo obdržali in namenili za storitvene dejavnosti.«
Pa silosi in mlin ter poslovni postori družbe Žito, kaj bo z njimi? Kot je pojasnil Boscarol, so kar nekaj časa proučevali različne možnosti.
Kot je pojasnil Boscarol, so kar nekaj časa proučevali možnosti nadaljnje uporabe: da bi bili hranilniki električne energije ali pa stanovanja, »a gradnja ne ustreza standardom za takšno uporabo. Zato smo se jih odločili porušiti.«
Pred tem pa so, iz spoštovanja do zgodovine ter mogočnih silosov, v katerih se lahko shrani 66 tisoč ton žita, natančno popisali zgodovino silosov in jih podrobno fotografirali in dokumentirali, prav tako tudi poslovno stavbo Žita, ki jo imenujejo Mlin.
»Rušenje se je začelo, in sicer v avgustu,« je še povedal Boscarol in predstavil družbo Dolinšek, ki bo izvaja rušitvena dela.
»Ni bil najcenejši ponudnik, a smo se določili, da damo delo nekomu lokalnemu,« je še pojasnil Boscarol.
»Da gospoda Boscarola novinarji ne bi stalno spraševali, kako poteka rušenje, smo se odločili, da vzpostavimo spletno stran silosi.net, kjer lahko v živo vsak gleda rušenje Žitovih silosov,« pa je pojasnil Leo Oblak, nekdanji lastnik družbe Infonet media.
Rušili bodo s sodobnimi stroji, od spodaj navzgor ter poskrbeli, da bodo povzročali čim manj odpadkov in prahu, saj bodo ruševine ponovno uporabili, nekatere na samem gradbišču Galaksije, druge drugje.
»Rušenje bo končano avgusta 2025,« je povedal predstavnik družbe Dolinšek.
Nato pa, kot dolgoročni projekt, bodo gradili poslovno-stanovanjsko sosesko Galaksija.
Vodja strateških projektov pri Boscarolu Maša Čertalič je pojasnila, da gre za strateško lokacijo blizu avtocestnega obroča in največji zazidljiv kompleks v tem delu Ljubljane.
Zadovoljni so bili, ko so ugotovili, da so po obstoječem prostorskem načrtu za območje opredeljene tri različne rabe, a so vseeno še podali vlogo za spremembo tega načrta, da bi predvideno rabo poenotili.
Nadalje bi bilo treba sprejeti še podrobni občinski prostorski načrt.
»Predvidevamo, da bi lahko v petih letih prišlo do sprejema teh prostorskih aktov in bi lahko pripravili gradbena dovoljenja. Načrtujemo gradnjo po fazah, tudi zato, ker nameravamo večino investicije financirati iz lastnih sredstev,« je dejala Čertalič.
Tako so predstavili dve možni rešitvi, ki pa še nista dokončni (fotografiji zgoraj).
Okvirno naj bi bilo v Galaksiji tako tisoč stanovanj, tri tisoč parkirnih mest, za 40 tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov, hotel in površine za preživljanje prostega časa, rekreacijo in zabavo.
Skupna bruto etažna površina bi lahko znašala 290 tisoč kvadratnih metrov, je navedla v svoji predstavitvi.
Dodala je še, da jim je prostor zelo všeč, saj omogoča hitro povezavo na avtocestni obroč in do centra mesta.
Pomembno jim je tudi zelenje in zelene površine, kar je še posebej poudaril Ivo Boscarol.
Glede cene stanovanj Boscarol vztraja pri cenah, »dostopnih vsem«. »Ne mislimo delati luksuznih stanovanj, ampak prijazno sosesko, dostopno vsem,« je poudaril.
Kot omenjeno, pa bo gradnja potekala po fazah, prostor pa bodo vmes izkoriščali.
»Morda bomo najprej ponudili parkirišče, za nekdanji Kolosej oziroma Odisejo, ko bo odprta,« je še dodala Čertalič, sicer pa je bivši Kolosej prav tako v lasti družbe Boscarol.
V družbi BTC Boscarolove načrte podpirajo. Spregovoril je tudi Jože Mermal, predsednik upravnega odbora BTC, ki se veseli Boscarolovih velikih načrtov za revitalizacijo tega degradiranega območja sicer cvetočega nakupovalnega središča BTC.
Povedal je še, da je ravno Šmartinska cesta tista, ki ima v Ljubljani največji potencial ter da bo z ureditvijo območja Žita in že urejenimi dovozi z obvoznice Ljubljana dobila »vzhodna vrata«.
Starejše novice
