Kaj se dogaja z Botaničnim vrtom: kako gre peticiji, kaj meni stroka o načrtovani železnici, ki bi posegla v sam vrt, zakaj so izgubili zemljišča pod Rožnikom in zakaj rastline selijo v Koper?
Ljubljanski Botanični vrt se sooča s prostorsko stisko, ki jo še dodatno poslabšuje načrtovani drugi tir železniške proge.
»Drugi tir do Ivančne Gorice bo zopet odvzel znaten del vrta. Porušena bo stara upravna zgradba, kjer je Čajnica Primula. Vse, kar je bilo obljubljeno s prvim posegom, da bo zaživel tudi novi vrt na Večni poti, je sedaj porušeno.
V času korone pa je Botanični vrt na novi lokaciji pod Rožnikom izgubil vse,« je na novinarski konferenci marca povedal vodja ljubljanskega Botaničnega vrta Jože Bavcon.
Za ohranitev vrta že od pomladi tako poteka peticija Ohranimo Botanični vrt, ki deluje že vse od leta 1810, proti načrtovanemu širjenju železniške proge do Ivančne Gorice, ki bi posegla v znaten del Botaničnega vrta.
Poudariti je še treba, da sta tako Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije podala mnenje, naj se v botanični vrt ne posega.
Vodja vrta, Bavcon: »Vršili so pritisk«
»Ob podiranju rastlinjaka na Večni poti v letu 2020 se je na Botanični vrt Univerze v Ljubljani vršil velik pritisk, da umakne novico o tem iz družbenih omrežij.
Sledil je zelo žolčen sestanek in potem izsiljena skupna izjava za medije, ki govori, kako se bo fakulteta potrudila in rešila stisko Botaničnega vrta v prihodnje,« je povedal Bavcon.
»Ko se je podrlo še vhodni objekt na novi lokaciji pod Rožnikom (2021, 2022) pa se je na to povsem pozabilo.
Tam ni več sledu o dolgoročni strategiji širitve vrta, ki je nastala zaradi prvega posega železnice v vrt leta 1974.
Ker se na novi lokaciji nič več ne vidi, so vsi akterji na to pozabili, še celo obratno - vrtu so očitali da nima strategije.«
Bavcon še razlaga, da se v štirih letih ni nič konkretnega zgodilo.
»Le vrt so hoteli še naprej utišati. Zato so Botanični vrt znotraj BF uvrstili kot profitni center, mu dali komisijo za upravljanje. Ta naj bi v resnici utišala njegovo dejavnost v javnosti, jo omejevala, da ne bi porabljal preveč na trgu pridobljenih sredstev, kar je bilo vidno na vseh dosedanjih sestankih.«
Botanični vrt pa tako kot pred korono tudi po koroni zopet dve tretjini sredstev dobi na trgu, in to za osnovno dejavnost. Botanični vrt UL je v tem času sam obnovil zahtevni postopek za dva svetovna certifikata, dobil mednarodne projekte (LIFESEEDFORCE, Wollemia metacollection, ENSCONET) in je v svetovni špici, razlaga Bavcon.
»Kljub temu je to edini botanični vrt znotraj Evropske unije in Balkanu, ki je profitni center in ima komisijo za upravljanje vrta.
Noben Botanični vrt ni v taki situaciji. Pred kratkim smo obiskali botanični vrt v Beogradu in Zagrebu in se tam prepričali, kako vrtova cenijo in jim v celoti financirajo kader in dejavnost s strani države. V Evropi pa so tudi po izjavi sekretarja svetovne organizacije botaničnih vrtov vsi vrtovi od 95- do 99-odstotno financirani s strani države ali lokalne skupnosti.«
Deset tisoč podpisov, o Rožniku pa ne želijo niti slišati
Botanični vrt mora sedaj vsako leto iz svojih sredstev plačati selitev in najem rastlinjakov v Marjetici Koper in sam se od leta 2020 bori za možnost, da bi prišli do novega rastlinjaka za sredozemske rastline in sočnice.
Še celo več, o tisti obljubi, da so obudili idejo o vrtu pod Rožnikom, nihče niti slišati noče več.
Vmes se je zgodila še umestitev drugega tira do Ivančne Gorice, ki zopet znatno posega v vrt. Vsi akterji iz fakultete in Univerze v Ljubljani pa samo spremljajo situacijo, kot to običajno zapišejo.
»Sami smo morali spomladi letos začeti s peticijo in se zopet sami borimo, da ne bi prišlo do posega železnice v vrt. Ne vemo, kaj se bo zgodilo, zadeve pa se zelo hitro odvijajo.«
»Res je sramotno, da se 214 let stara, najstarejša pedagoško-raziskovalna ustanova z neprekinjenim delovanjem pri nas, sama bori za svoje preživetje, tako s financiranjem s trga, kot za ohranitev svoje dejavnosti.
Zato smo zelo hvaležni slovenski javnosti, ki nas je s podpisi ob peticiji - Ohranimo Botanični vrt Univerze v Ljubljani, podprla. Prav tako so nas podprle različen ustanove med njimi Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in drugi, Poleg tega so nas podprle številne sorodne ustanove iz tujine. Z individualnimi podpisi se bližamo številki 10.000,« je jasen Bavcon.
»Sredozemske rastline in sočnice - izgnanke - bomo zopet prevažali na prezimovanje v Koper.
Sami se lahko prepričate, kako tlačimo rastline v priklopne kamione, da uspemo vse v dveh prevozih naložiti in odpeljati. Noben botanični vrt v Evropski uniji ali na Balkanu kaj takega ne počne,« je še zgroženo zaključil Bavcon.
