Cvetenje zvončkov, marjetic in trobentic - pretoplo zimsko vreme že prebuja naravo.
»Takšne temperature ob tem času za naravo zagotovo niso dobre,« je poudarila Miša Pušenjak iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
Odpornost rastlin bo slabša
Ob tem pa dodaja: »Tudi za predvsem trajne rastline sigurno ne. Vemo, kaj se že dogaja v zadnjih letih. Ker vedno sledi en mrzel val, samo zdaj, kako hitro bo prišel in kako močan bo, da ne bomo spet meli kakšnih močnejših pozeb.«
V zimskem obdobju še vedno lahko pričakujemo nizke temperature. Kaj torej prezgodnje prebujanje rastlin pomeni zanje?
»Tudi odpornost rastlin bo potem čez celo poletje slabša, zato, ker zdaj porabljajo energijo. Energijo, ki bi jo v bistvu porabile spomladi, ki je namenjena temu, da bi spomladi lepo, hitro enakomerno zacvetele,« je še dodala Pušenjak.
Neugodne temperature tudi za čebele
Visoke temperature pa niso naklonjene tudi čebelam. Te v toplejših zimskih dnevih zapustijo panje in letajo naokoli, zaman iščejo hrano in s tem trošijo energijo.
»To mi vidimo tudi na teh tehtnicah, ki mamo skoraj na vsakem čebelnjaku. In vidimo, da je dosti večja poraba hrane takrat, ko je topel dan, ker so izleti in gredo čebele v naravo. Kakšen dan izleta je dobrodošel, ampak zdaj pa je to že malo preveč,« je dejal Vlado Vogrinec iz Čebelarske zveze društev Štajerske.
Narava nima možnosti za zimski počitek
Močno se lahko razvijejo tudi škodljivci. Narava pa posledično nima prave možnosti, da 'leže' k zimskemu počitku.
»Meni ljudje javljajo, da vidijo polže. Čeprav morem reči, da škodljivci najdejo vedno nek način, da se skrijejo pred slabimi vremenskimi razmerami. Ampak zagotovo to, da se zdaj čez zimo lahko prehranjujejo, ni dobro,« je jasno dodala Pušenjak.
Če se bodo topli dnevi še nadaljevali, bodo tudi čebelje družine pospešeno porabljale hrano.
»Zdaj pa, ko so topli dnevi, porabi kar precej hrane, dosti več, smo ugotovili. Če bi se tako nadaljevalo, bi lahko tudi v enem mesecu porabila šest kilogramov hrane, kar pa je bistveno, bistveno preveč. In se bojimo, da bi ji potem, če bi februar ali pa marec bil hladen, tudi hrane zmanjkalo,« je dodal Vogrinec.
»To so klimatske spremembe«
Previsoke temperature za ta letni čas imajo velik vpliv tudi na naravo in živalstvo.
»To so klimatske spremembe: sredi zime toplota, potem vdori hladnega mraza. In mogoče, če vsak pri sebi za pol centimetra premakne, kje lahko kaj premakne, bodo kapljice tudi počasi morje sestavile,« je še jasna Pušenjak.
In čeprav so nekateri vrtičkarji in pridelovalci zelenjave veseli, da lahko iz vrtov še vedno pobirajo nekatere pridelke, pa je Pušenjak dodala, da je to le kratkoročno veselje, saj mora tudi zemlja pozimi počivati.
Starejše novice
