Ljubljanainfo
Spomnimo. Predstavniki slovenskih okoljevarstvenih organizacij, denimo Mladi za podnebno pravičnost, so izrazili zaskrbljenost in nestrinjanje z dogajanjem na Rožniku, kjer je Mestna občina Ljubljana nedavno začela z intenzivnim sekanjem dreves.
A Mestna občina Ljubljana zagotavlja, da s sanitarno sečnjo in pomlajevanjem gozda skrbijo za njegov razvoj in varen obisk.
Navedli so, da je sečnja skladna s Strategijo razvoja mestnih gozdov Ljubljane 2020–2045, ki ustvarja bolj kakovosten gozdni prostor ter njegovo varno in prijetno uporabo.
S tem namenom je sredi decembra 2022 na zemljiščih v lasti mestne občine podjetje Tisa s podizvajalci po odločbi Zavoda za gozdove Slovenije pričelo izvajati sečnjo dreves v gozdu v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Dela bodo trajala do predvidoma konca januarja 2023.
Stara drevesa izgubljajo vitalnost
Nadalje pojasnjujejo, da so na območju sečnje drevesa večjih dimenzij, pod njimi pa je gost sloj mladih dreves.
Stara drevesa iz leta v leto izgubljajo vitalnost in odpornost na vplive okolja. Pod njihovimi krošnjami se lahko mlado drevje razvija le počasi, saj v senci čaka na priložnost, da se povzpne in zamenja staro in onemoglo.
Več svetlobe mu lahko omogoči le odstranitev starega drevja, so pojasnili.
Za posek je bilo že decembra lani označenih 389 dreves – drevje, ki je poškodovano oziroma oslabljeno zaradi sanitarnih vzrokov, kot so glive in bolezni in ki z vidika varnosti zaradi zmanjšane stabilnosti predstavlja potencialno nevarnost za obiskovalce gozda.
Določena drevesa, ki kljub zmanjšani vitalnosti ne predstavljajo ovire za pomladitev in tudi niso nevarna za okolico, se bo prepustilo naravnemu razvoju.
Obseg sečnje na območju Podrožniške poti je zaradi vseh naštetih razlogov enkraten. Zamenjava generacij dreves v tem delu rožniškega gozda je bila strokovno načrtovana po veljavnem gozdnogospodarskem načrtu Zavoda za gozdove Slovenije, ki je osnova za gospodarjenje z gozdom v krajinskem parku.
Strokovno pojasnilo podali tudi na Zavodu za gozdove Slovenije
»Na območju Podrožniške poti gre za sečnjo iz sanitarnih (bolezni, glive) in varnostnih razlogov ter z namenom izboljšanja svetlobnih pogojev za razvoj pomlajenega gozda. V zadnjih desetih letih se namreč ne samo v Ljubljani, ampak tudi drugod po Sloveniji in Evropi vitalnost bukev slabša, kar se najočitneje kaže na osutosti krošnje, ki je vedno večja.
Med drugim to pomembno vpliva na varnost obiskovalcev tega gozda,« so dejali na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer želijo preprečiti napačne informacije in izkrivljene interpretacije sečnje, ki se pojavljajo v javnosti.
»Gozd je večinoma zelo kakovostno pomlajen, ponekod je mladje tudi višje od štirih metrov. V naravno pomlajenem gozdu posekanih ni potrebno nadomestiti z novimi. So pa redka mesta, kjer je gozd manj bujno pomlajen oziroma so drevesa nižja, ker primanjkuje svetlobe. Kjer so bila tla zaradi množičnega obiska tega gozda popolnoma zbita, se gozd ni mogel pomladiti in verjetno zaradi tega neporaščeno območje obiskovalcem daje vtis, da smo na teh območjih izvedli golosek. Te očitke zavračamo,« so še dodali.
Zavračajo tudi namige, da je razlog za obsežnejšo sečnjo pridobitne narave.
Navajajo, da se vrednost hlodovine na več načinov vrača v mestni gozd, prav tako se lesne sekance po načelih krožnega gospodarstva uporabi za izdelavo lesnih plošč. Med drugim je izvajalec del Biotehniški fakulteti tudi dobavil vzorce najdebelejših podrožniških dreves za namen raziskovanja.
Po končani sečnji in spravilu bo strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenije predpisala nadaljnje ukrepe, ki jih bo mestna občina kot lastnica gozda izvajala, da bodo gozdu pomagali pri razvoju v sestoj, ki bo ljudem nudil številne koristi in opravljal pomembne druge funkcije.
Številne koristi gozdov
Od gozda in dreves v njem imamo številne koristi, so še zapisali pri mestni občini. Med drugim pripomore h kakovosti zraka, skladišči ogljik, blaži posledice skrajnih vremenskih pojavov, vpliva na mestno mikroklimo, varuje vodne vire in zadržuje površinski odtok padavin.
Zaradi zagotavljanja vseh teh pomembnih funkcij, ne le varnosti za obiskovalce in infrastrukturo, je treba razvoj gozda aktivno, načrtno in premišljeno usmerjati.
Pri tem velja omeniti, da tudi mlad gozd v celoti opravlja vse funkcije: rekreacijsko, biotopsko, hidrološko, poučno, varovanje zemljišč in sestojev.
Starejše novice
