Funkcija zvoka je varnostna.
Prebivalka Viča opozarja, da jo zvočni signali semaforjev na križišču Prešernove, Groharjeve in Aškerčeve ceste spremljajo podnevi in ponoči.
Zaradi motečega hrupa je na mestno občino naslovila pobudo glede glasnosti, z željo po ukrepanju.
Kot je zapisala, so zvočni signali »občutno preglasni in moteči«, saj se jih sliši v stanovanje tudi skozi stene in zaprta okna, tako podnevi kot ponoči. Občino je prosila, naj glasnost znižajo oziroma jo vsaj prilagodijo večernemu in nočnemu času.
Toda odgovor občine je bil jasen: sprememb ne načrtujejo.
»Gre za prometno obremenjeno križišče, kjer je zvočna signalizacija nastavljena skladno z veljavnimi standardi in zahtevami prometne varnosti,« so zapisali v odgovoru župana.
Dodali so, da so zvočni signali namenjeni predvsem slepim in slabovidnim osebam, saj jim omogočajo varno prečkanje cestišča.
Zvoki mesta, ki jih ni mogoče ugasniti
Primer ponovno odpira vprašanje hrupa v Ljubljani. Zvoki prometa, siren, avtobusov, gradbišč in semaforjev so za številne prebivalce del vsakdana, posebej v središču mesta in ob prometnicah.
Izpostavljenost hrupu pa ni le vprašanje udobja, temveč tudi zdravja. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko kronični hrup vpliva na kakovost spanja, povečuje stres, razdražljivost in utrujenost, dolgoročno pa tudi tveganje za srčno-žilne bolezni.
Na težavo je opozoril tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje v zadnji publikaciji Zdravje v občini, kjer so izpostavili, da hrup v Ljubljani predstavlja pomembno zdravstveno tveganje.
Prestolnica zaradi gostega prometa in urbanega okolja sodi med bolj obremenjena območja v državi.
