Predsednik Borut Pahor je Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani vročil zahvalo za spodbujanje zavedanja o pomenu naravnih virov in trajnostnega ravnanja z njimi, ob tem pa opozoril tudi na pomembnost osveščanja o podnebnih spremembah.
Kot poroča STA, je predsednik republike Borut Pahor v govoru na slavnostni akademiji ob 75-letnici biotehniške fakultete posebej izpostavil pomembnost poslanstva, ki ga fakulteta opravlja na področju ozaveščanja o podnebnih spremembah.
Poudaril je, da se svetovna javnost še vedno ne zaveda pomena podnebnih sprememb in se premalo ukvarja s tem problemom.
»Kljub temu, da je znanost ponudila neko resnico, ta ni sprejeta, je zanikana z alternativnimi dejstvi, in to seveda zbuja resno nevarnost za naše soočanje s tem problemom. Zlasti zato, ker se je po pandemiji zdravstveni krizi pridružila še varnostna kriza, ki še ni pokazala svojih razsežnosti. Vsekakor pa je do neke mere odložila soočanje s podnebno krizo in ta ni več, čeprav bi morala biti, na vrhu svetovne politične agende,« je dejal Pahor.
Kljub temu je predsednik izrazil prepričanje, da so vsi znanstveniki, ki poskušajo zdramiti svetovno, zlasti politično javnost, na tem področju že storili ogromno.
Opozoril je zlasti na pomen »posebnega poslanstva«, ki ga Biotehniška fakulteta opravlja glede ozaveščanja o pomenu podnebnih sprememb in nujnosti ukrepanja proti njim, ter dodal, da je fakulteta kot izjemna raziskovalna inštitucija na tem področju orala ledino.
Slavnostna govornika na dogodku sta bila poleg predsednika Pahorja še Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, in Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete, ki je od predsednika v imenu Biotehniške fakultete sprejela Zahvalo za spodbujanje zavedanja o pomenu naravnih virov in trajnostnega ravnanja z njimi.
Začetek delovanja Biotehniške fakultete povezujemo z ustanovitvijo Agronomske fakultete, ki jo je na slovesnosti v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani 11. oktobra 1947 ustoličil tedanji rektor akademik Anton Melik.
V letu 2022 Biotehniška fakulteta praznuje 75-letnico delovanja, čeprav so, kot je navedeno na spletni strani fakultete, nekateri programi in organizacijske enote še starejše: študij biologije denimo poteka na Univerzi v Ljubljani vse od 1919, Botanični vrt Univerze v Ljubljani pa kot najstarejša kulturna, znanstveno in izobraževalna ustanova v Sloveniji neprekinjeno deluje vse od leta 1810.
