Založba Beletrina obljublja bogato knjižno leto, polno zanimivih dogodkov in gostov, tudi v digitalnem svetu.
»Beletrina je že skoraj trideset let zavezana izdajanju vrhunskega leposlovja in humanistike, hkrati pa z vedno novimi idejami in projekti širi svoje delovanje ter odpira poti, ki presegajo meje domačega kulturnega prostora,« je na dogodku na sedežu Beletrine razvejanost vsebin in vizijo Beletrine predstavili direktor Mitja Čander.
Spomnil je, kako je iz majhne založbe postopoma nastal ustvarjalni laboratorij, ki daje delo 34 redno zaposlenim in 74 rednim zunanjim sodelavcem.
Ti si z novimi knjižnimi zbirkami, bogatim festivalskim dogajanjem, številnimi mednarodnimi projekti, inovativnimi digitalnimi platformami in predanostjo dostopnosti iz leta v leto prizadevajo za boljšo družbo.
Na dogodku so spregovorili še 'zunanji minister' oziroma programski direktor Aleš Šteger, glavni urednik Urban Vovk, glavna urednica portala Beletrina Digital dr. Irena Svetek, vodja sektorja za dostopnost Maša Malovrh in poslovni direktor Beletrine Sašo Kulašić.
Obeta se bogato leto
Predstavili so bogat katalog. Letos bo pri Beletrini izšlo kar 69 del, od tega 31 domačih in 38 prevodnih.
Založba se že od nekdaj z vso pozornostjo posveča domačim avtorjem in se iskreno veseli vsake njihove knjige, so še posebej poudarili.
Letos bodo med drugim izšla nova dela Gabriele Babnik, Irene Svetek, Tine Vrščaj, Mojce Kumerdej, Aleša Štegra, Alojza Ihana, Borisa A. Novaka in Toneta Partljiča.
Posebej ponosni so tudi na začetek druge petletke zbirke Klasična Beletrina, v kateri bodo letos izšla dela Edgarja Allana Poeja, Émila Zolaja, Victorja Catalàja, Grazie Deledda in Iva Andrića.
Nova zbirka Žametna Beletrina, ki prinaša kakovostno komunikativno literaturo, pa je že lani postregla s tremi uspešnicami. To so Kleopatra: Naj se zgodi Vesne Milek, Zmaga je začetek Boruta Pahorja ter Govorim Marka Verdeva in Davorina Lenka.
Biografije in dela sodobnih tujih avtorjev
Letos bo v okviru Žametne Beletrine izšel tudi prevod biografije papeža Frančiška Upanje, ki jo je že možno naročiti, med drugim pa bodo svoja življenja razgrnili tudi misijonar Pedro Opeka, glasbenik Peter Lovšin, kulturni manager Mitja Rotovnik ter zdravnik in športni komentator Andrej Stare.
Poleg tega Beletrina letos napoveduje novo zbirko Literature sveta, v kateri bodo izhajala dela sodobnih tujih avtorjev, torej tudi dela, ki vsako leto izidejo v okviru obeh festivalov. Naslovnice nove zbirke bo oblikovala priznana ilustratorka Eva Mlinar.
Fabula se seli v Celje, gostje pa tudi v Ljubljani in Mariboru
Kot je povedal programski direktor Aleš Šteger, festivala Dnevi poezije in vina ter Festival Literature sveta – Fabula ostajata srce Beletrininih mednarodnih in domačih programov.
Fabula 2025 bo med 1. in 21. marcem s krovnim naslovom Izkrivljena resničnost poskrbela za svež literarni veter.
Festival se v imenu decentralizacije slovenske kulture seli v Celje, pri čemer bodo vsi glavni gostje nastopili tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani, nekaj dogodkov pa bo obogatilo tudi Maribor.
Navdušenci se lahko veselijo nastopov zvezdnikov, kot sta pisatelj, politolog in politični ekonomist Francis Fukuyama ter razvpiti izraelski filozof Noam Yuran, ki bosta nastopila v okviru sklopa Fabula v teoriji, z nami pa bodo tudi Sharon Dodua Otoo, Yoko Tawada, Guadalupe Nettel, Dora Šustić in Saif ur Rehman Raja.
Versopolis
Z vodenjem kar štirih projektov Ustvarjalne Evrope – Versopolis, ThinkPub, NovelEU in Creative Innovation Lab – se Beletrina znova uvršča v sam evropski vrh organizacij, ki soustvarjajo edinstven prostor povezovanja in kulturne izmenjave.
V platformo Versopolis, ki deluje že od leta 2014, je povezanih skoraj 500 mladih pesnikov in 36 pesniških festivalov po vsem svetu, ThinkPub pa skupaj z 12 partnerji iz založništva, tehnologije in sejemske dejavnosti ustvarja vsebine, ki avtorjem in založnikom odpirajo vrata do ključnih profesionalnih veščin.
S projektom NovelEU širi Beletrina preko delavnic, biblioterapije in knjižnih klubov bralno kulturo med mlajšimi in ranljivimi skupinami, Creative Innovation Lab pa je namenjen projektom, ki oblikujejo, razvijajo in širijo inovativna orodja, modele ali rešitve za evropski avdiovizualni sektor ter druge kulturne in ustvarjalne sektorje.
Posebno uspešen Beletrini otrok: Beletrina Digital
Beletrina s svojo pionirsko potjo v digitalno smer ohranja svežo radovednost in željo po inovacijah.
Vse od leta 2007, ko je zagnala prvi slovenski spletni portal na področju kulture Airbeletrina, ki je samo lani podvojila obisk, se je usmerila tudi na področje digitalizacije ter leta 2013 zagnala in več kot desetletje vodila platformo za prodajo in izposojo elektronskih knjig Biblos, ki je na svojem vrhuncu pritegnila kar 40 tisoč uporabnikov.
Glavna urednica portala Beletrina Digital dr. Irena Svetek je osvetlila, kako je z vsemi temi izkušnjami in novimi znanji Beletrina lani zagnala Beletrino Digital, prvo naročniško platformo na svetu, ki združuje elektronske in zvočne knjige, festivalske filme, podkaste in avtorske prispevke številnih iskrivih piscev.
Uredništvo tedensko pripravlja tematske izbore, ki strastnim bralcem in gledalcem omogočajo lahkotno in razburljivo potovanje po različnih vsebinah, pri čemer jih vodi načelo približati vrhunsko vsebino slehernemu uporabniku.
Digitalni vodnik Miramare
Beletrina že desetletje z različnimi projekti skrbi tudi za dostopnost fizičnega in spletnega prostora ter v okviru sektorja za dostopnost vodi projekte na stičišču kulture, digitalne družbe, mobilnosti in turizma za ranljive skupine.
Kot je povedala vodja sektorja za dostopnost Maša Malovrh, so se lansko leto še posebej posvetili projektu DATIS: Digitalni pionirji dostopnega turizma, s katerim želijo razširiti zavedanje o pomenu vključevanja oseb z invalidnostmi v turistična doživetja.
Trenutno razvijajo tudi digitalni vodnik Miramare, ki bo gibalno in senzorno oviranim posameznikom omogočal inovativno in samostojno raziskovanje kulturne in naravne dediščine.
Med drugim pa že več let kot partner uspešno sodelujejo v projektu Multimodalna mobilnost Geodetskega inštituta Slovenije.
