Gledališče v naravi: Festival Mladi Levi danes v Koseškem borštu, predstava traja od 13. do 20. ure

Stalno prizorišče festivala Mladi levi je sicer Stara mestna elektrarna, pomemben center sodobne uprizoritvene umetnosti, ki prav letos praznuje 20 let.

27. festival Mladi levi se bo začel v gozdu, v Koseškem borštu. Prve štiri dni bo potekal projekt Skupne krajine, ki pomeni sedem predstav med gozdom, travniki in njivo. 

»In potem se vrnemo v bazo, na Tabor ter v domicil – v Staro elektrarno, kjer bomo festival tudi zaključili in zaključile,« pravijo v ekipi festivala Mladi Levi. 

Festival jer znan po tem, da vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta. 

Zaznamuje ga zahteven umetniški profil sodobnega progresivnega gledališča, še posebno pa je znan po odkrivanju novih talentov. Festival je prepoznaven po svojem ustvarjalnem in živahnem vzdušju, radovedni publiki in družabnosti.

Letošnji program v treh sklopih – prvi je med gozdovi in njivami

Letošnji mednarodni festival Mladi levi ponuja program, razdeljen v tri sklope. 

Prvi del festivala bo nekoliko drugačen kot običajno, saj bo postavljen v gozd, kjer bo štiri dni na ogled skoraj osemurni dogodek Skupne krajine niz sedmih umetn,iških dogodkov v naravnem okolju.

Gre za pravi premik proti naravi sami: namreč, projekt Skupne krajine je nastal kot odgovor na mnoge predstave, katerih glavna tema je narava, dogajajo pa se v gledališču. 

Vsak dan se predstava začne ob ob 12.30., ko se obiskovalci zberejo na Žabji ulici pri Koseškem bajerju. 

Predstava se začne ob 13. uri in traja do 20. ure. 

Za obisk Skupnih krajin je obvezna rezervacija vstopnic, saj obiskovalci po elektronski pošti prejmejo tudi dodatna navodila in posebno kodo, s katero so deležni brezplačnega avtobusnega prevoza do prizorišča.

»Celodnevna izkušnja nas za izhodišče opremi s pelerinami, stolčki, repelenti in slušalkami ter pošlje po stezi od ene do druge predstave, kjer se srečamo s sedmimi raznolikimi performativnimi doživetji, vmes pa vplete sproščen klepet, druženje in piknik. 

Ob tem pa nič ne de, če dežuje, takšno je vendar bivanje gledališča v naravi!« opisujejo, kaj čaka udeležence.

Projekt, ki povezuje evropska mesta od Avignona in Lozane do Berlina in Lizbone, sta si zamislila Stefan Kaegi, ki je gostoval na Mladih levih in Caroline Barneaud, umetniška vodja švicarskega gledališča Vidy.

 K sodelovanju sta povabila še druge umetnice in umetnike z raznovrstnimi praksami, formami in vsebinami, prilagojenimi lokalni resničnosti.

Stefan Kaegi v sodelovanju s slovensko režiserko Tjašo Črnigoj gledalcem predlaga, da se zleknejo na gozdna tla, pogled usmerijo v drevesne krošnje, vmes pa prisluhnejo pogovoru vremenoslovca, deklice, gozdarke, glasbenika in psihoanalitičarke − o gozdu, seveda!

Med plesom in filmom

V drugem delu festivala, ki se bo iz narave preselil v mesto, torej na Tabor, v Staro elektrarno in drugod po mestu, se bo zvrstilo mnogo dogodkov. 

Ogledate si lahko na primer mednarodno skupnostno koprodukcijo Krpanje nevidnega, ki sta jo zasnovali koreografka Ivana Müller in teoretičarka Bojana Kunst, kjer bodo v javnih prostorih potekale intervencije.

Oprostite, cvetovi norveško-bolgarskega umetnika Fredrika Petrova, če vas zanima ples. Zanimiva bo tudi  plesna predstava Tretji dialog: V pokrajini italijanskega koreografa Alessandra Sciarronija ter kolektiva Colletivo Cinetico. 

Mrmranje je predstava norveškega gledališkega kolektiva Susie Wang, Draga Laila pa interaktivnaa instalacija palestinskega umetnika Basla Zaraa, Jaha Koo  iz Južne Koreje pa v uprizoritvi Haribo kimči preučuje kulturne identitete in družbena razmerja sodobnosti.

Zvrstilo se bo še mnogo dogodkov, vračajo se na primer Debatne kafane, tradicionalni festivalski pogovori, ki bodo tokrat posvečeni reparativnim praksam in skupnostnemu upravljanju prostorov