Do 19. marca bo Festival dokumentarnega filma ponudil vpogled v dokumentarno produkcijo zadnjega leta s približno 25 filmi, pet jih je v konkurenci za nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic.
S filmom Praslovan o Zoranu Predinu in skupini Lačni Franz se bo nocoj v Cankarjevem domu začel 27. Festival dokumentarnega filma.
Do 19. marca bo Festival dokumentarnega filma bo ponudil vpogled v dokumentarno produkcijo zadnjega leta s približno 25 filmi, pet jih je v konkurenci za nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic.
Festival dokumentarnega filma, ki ga že 27. leto prireja Cankarjev dom, bo prikazal aktualen vpogled v raznovrstno svetovno produkcijo dokumentarnega filma ter pogovore po projekcijah z domačimi strokovnjaki in filmskimi ustvarjalci Cankarjevem domu, Kinodvoru in Slovenski kinoteki.
Film, ki pušča pečat
Režiser Praslovana Slobodan Maksimović je na nedavni predstavitvi uvrstitev filma na odprtje festivala označil za dokaz, da jim je uspelo ustvariti film, ki pušča pečat.
Praslovan po njegovih besedah ni le film o glasbi, temveč portret človeka, ki je s svojo umetnostjo in duhom zaznamoval generacije. Film so že prikazali na zadnjem Festivalu slovenskega filma v Portorožu, kjer je navdušil občinstvo.
Praslovan je čustvena in navdihujoča biografska drama, ki spremlja življenje in uspeh enega najpomembnejših kantavtorjev nekdanje Jugoslavije, Zorana Predina.
Film razkriva njegovo pot od mladosti v Mariboru, kjer se je začel ukvarjati z glasbo, do vrhunca slave s skupino Lačni Franz in solo kariere, ki je iz njega naredila ikono glasbene scene.
»Prva Zoranova pesem, ki sem jo slišal, je bila Naj ti poljub nariše ustnice.
Kot rojen Sarajevčan nisem razumel več od refrena, ampak sem tako močno začutil ta brutalni ritem in nenavadno melodičnost Zoranovega žametnega glasu, da sem ga takoj vzljubil,« je še povedal.
Palestinsko - izraelski konflikt
V osrednjem tekmovalnem delu bo na ogled sveži dobitnik oskarja za najboljši dokumentarec, palestinsko-norveški film Edina zemlja (No Other Land) na temo palestinsko-izraelskega konflikta.
Še en tekmovalni film na temo vojne je Prestreženi, ki na podlagi telefonskih pogovorov med ruskimi vojaki prikazuje rusko stran vojne v Ukrajini.
Ko v sklepnem delu filma zagledamo izraelske vojake, kako ščitijo gradbene delavce, ki z betonom polnijo vaški vodnjak, postane dokončno jasno, da izraelska država na Zahodnem bregu nad Palestinci izvaja apartheid.
Soavtorja filma, Yuval Abraham, izraelski novinar in borec za pravice Palestincev, ter Basel Adra, dolgoletni palestinski aktivist, pozivata k miru in urejanju razmer.
Spoznala sta se med izraelskim neprestanim rušenjem arabskih vasi v okolišu Masafer Yatta. Tam Basel Adra živi od rojstva in tja je izraelska oblast s pomočjo vojske med 2020 in 2023 najbolj vztrajno pošiljala bagre, da bi podirali palestinske vasi, prebivalce pa nagnala bodisi v mesta bodisi v jame.
Opustošeno ozemlje Izrael medtem razglasi za vojaško območje in zgodba je končana; s tem je trasirana pot novim izraelskim naselbinam.
»Film ustvarjamo družno, palestinsko-izraelska skupina aktivistov in filmskih ustvarjalcev, v želji zaustaviti neprekinjeni izgon skupnosti Masafer Yatta in se zoperstaviti realnosti apartheida, v katero smo se rodili - z nasprotnih, neenakih strani.
Stvarnost, ki nas obdaja, je vsak dan bolj strašljiva, nasilna in zatiralna - pred njo smo nadvse šibki.
Lahko zgolj kriknemo nekaj radikalno drugačnega, kriknemo ta film, ki je pravzaprav pobuda za alternativno obliko bivanja Izraelcev in Palestincev na tem ozemlju - ne kot zatiralci in zatirani, temveč v popolni enakosti,« sta povedala režiserja Yuval Abraham in Basel Adra.
Tekmovalni filmi, ki se potegujejo za nagrado AIS, so še Glasba za vojaški udar kot glasbeni dokumentarec in hkrati kritika kolonializma v času osvobajanja Konga konec 50. let, Še zdaleč ne lipicanci na temo pridobivanja avstrijskega državljanstva ter Vlaki o vlogi tega transportnega sredstva v 20. stoletju.
Ocenjevala jih bo tričlanska žirija, v kateri so igralec Primož Bezjak, režiserka Maja Prettner in srbski režiser Nemanja Vojinović.
FDF, ki ga bo odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko, bo sicer potekal z ustaljenimi štirimi sklopi, ki jih sestavljajo še aktualni in družbenokritični filmi, intimni in globalni portreti ter miti, ikone in mediji.
Filme je izbral programski vodja Simon Popek, nekateri avtorji bodo tudi gostje ob projekcijah.
Med gosti pričakujejo režiserko filma Še zdaleč ne lipicanci Olgo Kosanovič in režiserko Prestreženih Oksano Karpovič ter režiserja Igorja Bezinovića ob filmu Fiume o morte!, v katerem je s pomočjo arhivskega gradiva rekonstruiral 'okupacijo' Reke, ki jo je po prvi svetovni vojni izvedel italijanski pesnik Gabriele D'Annunzio.
Eden od pogovorov bo tudi po filmu Hollywoodgate o 'zapuščini' Američanov v Afganistanu, gost bo novinar Ervin Hladnik Milharčič.
Retrospektiva je letos posvečena eni najbolj uspešnih domačih filmskih ustvarjalk Maji Weiss ob njeni 60-letnici.
Z retrospektivo želijo prikazati razvoj njenega avtorskega izraza, zaradi obsega produkcije pa jo je selektorica Anja Banko razdelila v več sklopov.
Retrospektiva se bo na FDF začela in nadaljevala v Slovenski kinoteki, kjer jo bo spremljala še razstava fotografij.
