Ali tudi vi že dlje časa čutite nelagodje ali bolečine v svojem kolenu? Se vam zdi, da omejitve pri gibanju vplivajo na vašo kakovost življenja?
Artroskopija kolena je sodoben medicinski postopek, ki je lahko odgovor na vaše težave z bolečinami in omejitvami pri gibanju.
V nadaljevanju vam bomo razložili, kaj artroskopija kolena sploh je, kako poteka, za koga je primerna in kaj lahko pričakujete od tega posega.
Statistični podatki kažejo, da se kar četrtina ljudi po dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti sooči s težavami kolena, za kar so najpogostejši vzrok degenerativne spremembe, sledijo pa jim travmatske in športne poškodbe.
V primeru bolečine, zmanjšanega obsega gibljivosti, šibkejše mišične moči in morebitne otekline se je vsekakor treba čim prej posvetovati s strokovnjakom, ki prizadeto koleno pregleda, diagnosticira težave ter odredi ustrezno zdravljenje.
Primarno se vsakršne poškodbe kolenskega sklepa skuša odpraviti konservativno, a kadar to ni mogoče, ortoped odredi artroskopijo kolena.
Gre za minimalno invaziven kirurški poseg, pri katerem je v procesu ponovnega pridobivanja stabilnosti in odpornosti kolena ključno fizioterapevtsko zdravljenje, kakršno nadvse učinkovito – tudi zaradi individualne prilagojenosti vrsti in stopnji poškodbe posameznika, njegovi psihofozični pripravljenosti in samemu življenjskemu slogu – izvajajo v Kliniki za fizioterapijo in telesno pripravo Medicofit.
Kdaj je potrebna artroskopija kolena?
Slikovna diagnostika žal ne razkrije vedno vzrokov za težave, ki lahko pacientu celo onemogočijo opravljanje vsakdanjih aktivnosti, zato se kot drugi najprimernejši ukrep omenja artoskopija kolena, ki se uporablja tako v diagnostične namene kot v namene zdravljenja, pri tem pa na telesnem tkivu pušča minimalne posledice.
Običajno se ta izvaja ambulantno, in sicer pod lokalno, epiduralno ali spinalno anestezijo, saj specialist v koleno zareže le na dveh mestih. Obe mesti napolni s tekočino in v eno zarezo vstavi artroskop (kamero), v drugo pa potrebne kirurške instrumente.
Poseg, ki traja od dvajsetih minut do dveh ur (odvisno od stopnje in mesta poškodbe), se v primerjavi z drugimi posegi na kolenskem sklepu kaže kot izredno učinkovit, poleg tega pa zmanjšuje postoperativna tveganja.
Okrevanje po njem je izredno hitro, zaradi česar daljša bolnišnična oskrba ni potrebna in velika večina pacientov v domačo oskrbo preide že na dan operacije. Teden dni po opravljeni artroskopiji je pacient zmožen normalne hoje, medtem ko se mu deseti dan po njej odstranijo šivi.
Artroskopija kolena ni primerna za vsa bolezenska stanja kolena, a je neizogibna:
- v primeru hudih nestabilnosti sklepa,
- sočasnih raztrganin na več vezeh (ali vezi in meniskusa),
- kroničnih bolečin in
- neznosnih bolečin, ki pacienta onesposobijo.
Ne glede na vrsto poškodbe se po opravljenem posegu pojavljajo različni simptomi – nekateri povezani s točno določenimi strukturami, drugi splošni.
Najpogosteje gre za oteklino kot normalen odziv telesa na poseg, odtekanje tekočine iz prizadetega območja, ki kaže na zdravljenje zarez, omejen obseg gibljivosti zaradi otekline in bolečine, občutek nelagodja na kolenskem sklepu, ki je na dotik občutljiv, občasno še utrujenost ter slabost, s katerima telo reagira na artroskopijo kolena.
Vzroki za artroskopijo
Vezano na kolenski sklep med najpogostejše vzroke za artroskopijo in fizioterapijo po artroskopiji sodijo:
- Poškodba meniskusa: Kolenski sklep sestavljata notranji in zunanji meniskus, katerih vloga je prenašanje sil in obremenitev telesa. Poškodba najpogosteje nastane zaradi degenerativnih sprememb ali travmatskih ali športnih poškodb, vendar artroskopija kolena učinkovito sanira, po potrebi odstrani poškodovane strukture.
- Poškodba sklepnega hrustanca: Sklepni hrustanec je zaslužen za gladko gibanje in ščiti kost, a zaradi degenerativnih sprememb (ali travmatskih poškodb) prihaja do njegove obrabe ter drugih težav. Artroskopija kolena oceni obseg poškodbe in jo z zdravljenjem odpravi.
- Poškodba vezi: Statično stabilnost kolena zagotavljajo štiri vezi, vsaka od njih pa bodisi zaradi športne aktivnosti bodisi zaradi travmatske nesreče lahko utrpi različno stopnjo raztrganin, ki jih artroskopija kolena rekonstruira.
- Ohlapna telesa: Majhni delci kosti ali hrustanca nemalokrat povzročajo bolečino in oteklino ter zmanjšajo gibljivost sklepa, zaradi česar jih je s pomočjo artroskopije kolena, ki prinaša hitro olajšanje in minimalno tveganje, najbolje odstraniti.
- Bolezni pogačice: Gre za več bolezni, odraženih skozi nestabilnost, nepravilno drsanje pogačice in mehčanje hrustanca. Artroskopija kolena bolečino hitro olajša in tudi sicer izboljša mehansko delovanje sklepa.
Fizioterapija po artroskopiji v kliniki Medicofit
Strokovnjaki Klinike za fizioterapijo in telesno pripravo Medicofit program zdravljenja individualno prilagodijo vsakemu posamezniku, pri čemer upoštevajo stopnjo poškodovanosti, mesto poškodb, predhodno opravljena zdravljenja (in rezultate teh), rezultate opravljenih izvidov, psihofizično pripravljenost pacienta, njegov način življenja ter zadane cilje.
Pri izvajanju rehabilitacijskega programa se opirajo na štiri faze, ki jim v primeru artroskopije kolena, če je le mogoče, dodajo še predoperativno pripravo, usmerjeno v vzgojo pacienta o telesnem stanju in izvajanju specialnih vaj za boljšo mišično moč, vzdržljivost ter ravnotežje.
Praksa kaže, da pacienti, ki rehabilitacijski program obiskujejo že pred operacijo, po tej hitreje povrnejo mišični tonus in polno funkcionalnost poškodovanega sklepa.
Sicer je, da bi se ugotovilo, kakšno je fizično stanje posameznika po artroskopiji kolena, potrebna diagnostika z oceno izida operacije, spremljanjem napredka celjenja in obravnavo morebitnih posledic posega.
Gre za anamnezo (pogovor), pregled izvidov in razlago teh, klinični pregled, s katerim se preverijo funkcionalnost kolena ter morebitni znaki okužbe ali vnetja, izmeri oteklina in oceni zmogljivost (meritve mišične moči, obsega gibljivosti, stabilnosti, ravnotežja), nakar se na osnovi pridobljenih podatkov pripravi prilagojen program zdravljenja.
Temelj tega je vedno fizioterapevtska obravnava, katere cilj je obvladovanje simptomov in vrnitev fizične zmogljivosti poškodovanega sklepa.
Med drugim se s sklepno mobilizacijo, z manualno terapijo in terapijo prožilnih točk doseže sprostitev prenapetih muskulatur, zmanjša bolečino ter poveča obseg gibljivosti, medtem ko specialna, individualna vadba okrepi mišice in vzpostavi pravilna mišična razmerja.
Sledi kineziološka obravnava, ki pripelje do odlične telesne pripravljenosti. Ta poveča obseg gibljivosti, sklepne stabilnosti in okrepi stegenske ter mečne mišice, skladno z napredovanjem sposobnosti obremenjevanja pa privede do intenzivnejših motoričnih izvedb posameznih vaj, s katerimi se fizična pripravljenost povrne v stanje, enakovredno obdobju pred poškodbami oziroma času pred artroskopijo kolena. Faza se sklene, ko aplikacija testne baterije pokaže, da je bila obravnava uspešna.
Vsekakor je tudi kasneje priporočeno nadaljevati s postrehabilitacijsko terapijo, saj se z njo vzdržuje optimalno stanje sklepa, hkrati pa zmanjšuje možnosti za vnovičen pojav starih bolečin ali poškodb.
Specializirana kineziološka vadba je namreč bistvena za trajno odpravo posledic artroskopije kolena, do katere lahko pripeljejo degenerativne spremembe, travmatske poškodbe in pretirane obremenitve, povezane s športno aktivnostjo.
Strokovnjaki klinike Medicofit vsaki poškodbi in vsakemu vzroku pristopijo drugače, zato je rehabilitacijski proces individualno prilagojen vsakemu pacientu, kar je med drugim razlog za uspešnost zdravljenja.
