Matej Fišer je po nizu kulinaričnih knjig, ki se dotikajo prekmurske kuhinje, predstavil nekaj novega. Ostrige v Evropi bodo izšle tudi na Dunaju, kjer živi.
»Vem, kaj si mislite. Prekmurec o ostrigah?« je zbrane na četrtkovi predstavitvi knjige Ostrige v Evropi, ki je bila na vrtu Lily Novy pred ljubljansko restavracijo Pen klub, nagovoril njen avtor Matej Fišer.
Fišer, ki prihaja iz Murske Sobote, trenutno pa živi na Dunaju, je znan po kulinaričnih knjigah, ki se dotikajo lokalne, torej prekmurske kuhinje, na primer Tradicionalna prekmurska kuharica. A tokrat se je odločil, da bo naredil rez.
»Želel sem pisati o nečem, pri čemer mi nihče ne bo mogel očitati, da njegova ali njena stara mama to naredi bolje,« je v šali povedal.
In nastale so - skozi meseca učenja in raziskovanja, seveda - Ostrige v Evropi. Knjiga je tudi produkt obilice prostega časa, ki ga je imel med pandemijo koronavirusa. Ostrige je sprva dojemal kot nekaj generičnega, vendar je med raziskovanjem ugotovil, da njegov predsodek ne drži.
Najprej se je poučil o njihovem izvoru, različnih vrstah (European Flat Oyster, pacifiška ostriga, Eastern, Kumamoto, Native Australian, izjemno redka Bluff Oyster in tako dalje) in lastnostih, kot so razmnoževanje, označevanje in reja ostrig, zatem pa je začel raziskovati tudi recepte z ostrigami in vina, ki sodijo zraven.
V Franciji je to denimo brez dvoma belo vino (Chablis) ali šampanjec, v nekaterih drugih državah, na primer na severu in na Otoku, pa lahko ostrige uživate tudi s pivom, na Irskem celo z viskijem.
Tisti, ki so do zdaj že konzumirali ostrige, so verjetno vajeni, da jih na krožniku v restavraciji kakopak dobijo že odprte in v kombinaciji z različnimi omakami, na primer pikantno omako ali limoninim sokom.
Nekoliko težje je, če jih moraš odpreti sam. Kot Fišer zapiše v knjigi, je odpiranje ostrig lahko predvsem za začetnike dokaj zahtevno, lahko tudi nevarno početje. Zanj potrebujemo poseben nož, ki je močan in z dokaj kratkim rezilom. Zelo uporabna je tudi rokavica ali krpa, ki preprečuje, da bi se poškodovali.
A prav k temu, da se odpiranja naučijo tudi sami, sta obiskovalce, med katerimi so bili tudi znani Prekmurci Vlado Kreslin, Valentina Smej Novak, Dušan Šarotar in drugi, povabila Matej Fišer in chef restavracije Pen klub Mojmir Šiftar.
Razložila sta, da se ostrige odpirajo na dva načina: ob strani in na zadnjem delu. Po šnelkursu odpiranja ostrig prisotnim ni preostalo nič drugega, da se »nevarnega početja« lotijo še sami, kajti, kot se je pošalil Fišer - »kolikor jih odpreš, jih lahko poješ«.
»Ostrige so kot jazz. Nekateri jih marajo, drugi pa se jih v velikem loku izogibajo,« o ostrigah v knjigi še zapiše Matej Fišer.
Dokler jih ne poskusite, boste težko vedeli, ali so za vas ali ne - vsekakor pa je za laično spoznavanje z njimi primerno prej vzeti v roke njegovo knjigo, ki bo v kratkem izšla tudi na Dunaju.
