Slika je simbolična.
Ljubljanainfo
Sre, 10.1.2024 10:26
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v primerjavi z ostalimi meseci v letu, v novembru in decembru zabeležil nekaj več primerov oslovskega kašlja.

Medtem ko zlasti na Hrvaškem in v Srbiji beležijo povečano število bolnikov z oslovskim kašljem, je Nacionalni inštitut za javno zdravje nedavno objavil podatke o pojavnosti oslov­skega kašlja v Sloveniji v zadnjih mesecih leta 2023. 

V obdobju med novembrom in decembrom 2023 je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje potrjenih 94 primerov oslov­skega kašlja, kar predstavlja nekoliko večjo pojavnost v primerjavi s preostalimi meseci v letu.

 Kljub temu pa ta številka ostaja nizka v primerjavi z obdobjem pred pandemijo covida-19.

Čeprav se v državi ni zaznal dramatičen porast primerov, pa zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da je bolezen še vedno prisotna in predstavlja določene izzive, zlasti med dojenčki in mladostniki.

Število prijavljenih primerov oslovskega kašlja v Sloveniji, 2018-2023. Podatki za leto 2023 so še preliminarni (vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje).
Število prijavljenih primerov oslovskega kašlja po regijah, Slovenija, 2023. Podatki za leto 2023 so še preliminarni (vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje).

Oslovski kašelj je respiratorna bolezen, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis.

Kljub obveznemu cepljenju otrok v Sloveniji ostaja prisoten, pri čemer je večina primerov zabeležena pri dojenčkih in mladostnikih.

Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno, saj lahko opazimo le dihalne premore brez kašlja. 

Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni.

Klinična slika bolezni pri odraslih je pogosto neznačilna, kar vodi v neprepoznavanje in neprijavo primerov.

Pandemija covida-19 je vplivala tudi na precepljenost predšolskih in šolskih otrok

Oteženo izvajanje cepljenja zaradi karanten, izolacij, šole na daljavo ter spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema je pripomoglo k zmanjšanju precepljenosti. 

V luči tega so zdravstvene oblasti pozvale k ponovni ozaveščenosti o pomenu cepljenja.

Nacionalni inštitut za javno zdravje poudarja, da je cepljenje najučinkovitejši način preprečevanja oslov­skega kašlja.

Cepljenje otrok je vključeno v obvezni program cepljenja, pri čemer se predšolski otroci cepijo v prvih dveh letih življenja, nato v drugem razredu osnovne šole in ob sistematskem pregledu v srednji šoli sledita poživitvena odmerka.

Precepljenost predšolskih otrok s 3. odmerkom cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s Hib in hepatitisu B, Slovenija, 2013– 2022 (vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje).

V ranljivo skupino spadajo tudi nosečnice

Posebno pozornost pa v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje namenjajo tudi cepljenju nosečnic. 

Zaradi povečanega tveganja za dojenčke, priporočajo cepljenje nosečnic po 24. tednu nosečnosti. Ta praksa ustvarja protitelesa, ki se prenašajo na otroka preko posteljice in ga zaščitijo v prvih tednih življenja, preden sam razvije lastno imunost.

Nosečnice se lahko v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja cepijo pri svojem izbranem zdravniku, cepijo pa tudi nekateri ginekologi. 

V letu 2020 je bilo v Sloveniji pri nosečnicah opravljenih 1075 cepljenj proti oslovskemu kašlju.

Kljub izzivom, povezanim s precepljenostjo, ostaja oslovski kašelj obvladljiv v Sloveniji, vendar zdravstvene oblasti še naprej pozivajo k doslednemu cepljenju ter ozaveščanju javnosti o pomenu preprečevanja te nalezljive bolezni dihal.

Več informacij o oslovskem kašlju je na voljo na tej povezavi.

Starejše novice