Ljubljanainfo
Sre, 16.8.2023 20:00
V Pomurju in ob morju so policisti ponovno zaznali povečanje števila ugrizov psov. Ti veljajo za posledico človeškega ravnanja in odziva.

Psi se brez vzroka ne odločijo, da bodo nekoga napadli, opozarja stroka.

Kako takšne napade preprečiti, kako se v primeru napada odzvati in kdo je tisti, ki je za napad odgovoren?

Med poštarji velja nenapisano pravilo, da nisi pravi pismonoša, če te vsaj enkrat ni ugriznil pes.

»Do zdaj me je ugriznil pes, ki je bil res majhen tako, da se je ponavadi treba bati majhnih psov,« o svojih izkušnjah s psi pove pismonoša Gregor Golob

Žrtve ugrizov tudi vsakodnevni sprehajalci

Sicer je nekoč veljalo, da so prav poštarji tisti, ki so največkrat žrtve napadov psov, kar pa zagotovo več ne velja.

To potrjuje tudi vodja enote vodnikov službenih psov Murska Sobota Peter Rančigaj: »Ne, to pravilo več ne velja, niso samo žrtve ugrizov poštarji, ampak tudi vsakodnevni občani sprehajalci, tako, da niso samo poštarji tarče.«

Sicer so na Pošti Slovenije v lanskem letu zabeležili 22 napadov psov na pismonoše. Ti se najpogosteje zgodijo na podeželju oziroma v naseljih s hišami. Pošta Slovenije ima v primeru, da pošiljk ni mogoče varno dostaviti določen protokol. 

»Če me ogroža pes sredi ulice, da ne morem dostaviti pošte, obvestim upravnika pošte, da je potem lastnik psa obveščen o ukrepu, da psa priveže, da je lahko dostava pošte varna«, pojasnjuje Golob. 

Pošta Slovenija prizadeva za spremembo zakonodaje na tem področju. S pomočjo zakona si želijo uvesti nekaj sprememb, ki se tičejo prav postavitve hišnega predalčka. Ta bi moral biti postavljen tako, da je pismonošem vedno omogoča nemoteno in varno dostavo pošiljk.

S tem bi obvarovali pismonoše, kaj pa ostali?

Vodja enote vodnikov službenih psov Murska Sobota poudarja, da je odgovornost na lastnikih oziroma skrbnikih psov, ki morajo zagotoviti, da žival oziroma v tem primeru pes ne predstavlja nevarnosti za okolico: »Še vedno je odgovornost na lastnikih oziroma skrbnikih psov, ki morajo zagotoviti, da žival oziroma pes ne predstavlja nevarnosti za okolico.«

In kaj storiti v primeru, da se nam približuje pes, ki bi nas lahko napadel?

»Ne strmeti v psa, ne mu izpostavljati teh vitalnih delov, se pravi obraza, vrata trebuha in tako dalje. Postavite se z blokom, poglejte stran, nastavite mogoče roko, ker če že pride do ugriza pride do ugriza v te ne vitalne dele, manj boli«, predlaga Darinka Lečnik-Urbancl, predsednica Slovensko združenje inštruktorjev - Center za šolanje psov vodnikov in psov spremljevalcev CANIS.,
Če do ugriza vseeno pride je potrebno obvestiti policijo. Ta zbere vse obvestila in obvesti pristojni organ za veterinarstvo, ki izpelje inšpekcijski postopek s pomočjo katerega se ugotovi ali pes velja za nevarnega.

V primeru, je ta spoznan za nevarnega se ga, kot takega, tudi zavede v centralnih registrih hišnih živali. To pa pomeni dodatne obveznosti za skrbnike. 

»In ga tudi v centralnih registrih hišnih živali zavede oziroma označi kot nevarnega, kar potem pomeni za skrbnike neke dodatne obveznosti,« razlaga Rančigaj.  

Takšnih napadov v celoti ne moremo preprečiti, lahko jih pa v veliki meri omilimo. 

»Ne glede na pasmo, ne glede na velikost, bi bilo dobro, da bi se lastniki v neki rani mladosti, ali pa ko so psa dobili, pač udeležili nekih kinoloških tečajev za osnovno poslušnost, osnovno socializacijo in s tem morda preventivno in preprečili kdaj, kakšen neprijetni dogodek z ugrizom«, izpostavlja Lečnik-Urbancl in opozarja, da je na vratih obešena tabla 'Pozor hud pes' nezadostna, lastniki psov so tisti, ki morajo narediti vse, da do ugrizov ne pride.

Starejše novice