Slika je simbolična.
Ustvarjeno dne
Tor, 2.3.2021 06:17
Na novinarski konferenci ZPMS so spregovorili o tem, zakaj potrebujemo varuha otrokovih pravic, predstavili rezultate Tom telefona in pomembnost zdravstvenih letovanj otrok. Upajo, da odločevalci načrtujejo ukrepe za zajezitev epidemije psihičnih bolezni.

Mineva 68 let od nastanka Zveze prijateljev mladine Slovenije, ključne organizacije na področju varovanja temeljnih otrokovih pravic. Za svojo obletnico so organizirali spletno novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili o tem, zakaj Slovenija potrebuje varuha otrokovih pravic, predstavili rezultate Tom Telefona in pomembnost zdravstvenih letovanj otrok.

Osnovno sporočilo: zelo zaskrbljeni zaradi vpliva epidemije na življenje otrok

Darja Groznik izpostavi, da Nacionalni inštitut za javno zdravje v svoji raziskavi ugotavlja, da bodo posledice epidemije najbolj prizadele mlade. V njej so sicer preučevali starejše od 18 let, v Zvezi prijateljev mladine Slovenijo pa lahko pridajo tudi mlajše. Opažajo poslabšanje življenja velikega števila otrok, še posebej tistih, ki so že bili odrinjeni na rob. Epidemija je še povečala socialno razslojenost, sledila pa ji bo epidemija psihičnih težav.

Od septembra 2020 so z Zveze prijateljev mladine Slovenije na odločevalce že trikrat naslovili odprto pismo, v katerem so opozorili na nastajajoče probleme, da šolanje na daljavo povzroča veliko stisk … Menijo, da bi se moralo prednostno odpirati vrata vrtcev, osnovnih, srednjih šol in fakultet – prednost bi morale imeti izobraževalne ustanove. Absurdno se jim zdi, da se lahko srednješolec ukvarja z izvenšolsko dejavnostjo, ne more pa v šolo.

»Politike je treba usmeriti v otroke, saj bomo posledice občutili tudi takrat, ko covida že zdavnaj ne bo več.«

Epidemija psihičnih bolezni

Pove, da se nam obetajo številne težave, povezane s psihičnim zdravjem otrok. Ministrstvo ne daje odgovorov na vprašanja, kako bo ukrepalo glede epidemije psihičnih bolezni pri otrocih oziroma kakšen načrt sploh ima (če ga ima), prav tako ne posveča pozornosti otrokom in mladostnikom.

Poudari, da bi morali imeti varuha otrokovih pravic, ki bi imel pooblastila tudi v zasebnem sektorju. Toliko je kršitev, da bi bil zasut z delom. Doda, da ga številne države že imajo, na primer Italija, Avstrija, Hrvaška, Srbija, Črna gora, in da tako to ni zadeva, ki bi zrasla na njihovem zelniku …

V šole se vračajo otroci z raznovrstnimi stiskami in težavami

Albert Mrgole, predsednik sveta Nacionalne mreže TOM, pove, da klici kažejo, da se je pogostost nekaterih tem, ki jih otroci in mladostniki odpirajo med klicem, občutno povečala: povečalo se je število omenjenih samomorov, prav tako pa so se povečali stiska otrok, nasilje preko spleta, zlorabe, ki so povezane s komunikacijo na spletu, primeri, ki nakazujejo, da so se v družini dogajale zlorabe …

Gre za skrajno neugodne, travmatične izkušnje: nekateri otroci in mladostniki doma niso imeli komu povedati ali koga obvestiti o tovrstnih zadevah, ni bilo nikogar, ki bi to opazil in jim imel možnost pomagati.

Biološka potreba po druženju

Pravica mladostnikov, da se družijo, je povezana z biološko potrebo. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije ne vedo, kakšne bodo posledice manka druženja – bodo vidne apatiji, depresiji? Ne želijo, da bi šlo celo v smer povečane agresivnosti in nestrpnosti.

Poudari, da nas čaka realnost, ko se bomo morali soočati s posledicami, ki bodo prihajale postopoma v nekih ekscesnih primerih. Ne ve, če se tega zavedamo in smo na to pripravljeni, saj ne kažemo občutljivosti do najšibkejših.

»Humanost družbe se kaže v tem, kako smo občutljivi do najšibkejših – kako jih znamo opaziti, jim nameniti pozornost.«

Povečalo število kontaktov, ki nakazujejo na resne težave

Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja nacionalne mreže TOM, naniza malo statistike in pove, da je bil na TOM telefonu največji padec v kontaktu v mesecu aprilu in decembru 2020, ko so se šolarji šolali na daljavo, in v poletnih mesecih, saj so bile takrat šolske obveznosti manjše. Število klicev je manjše, povečalo pa se je število kontaktov, ki so nakazovali na resne težave.

Foto: zajem zaslona novinarske konference ZPMS
Foto: zajem zaslona novinarske konference ZPMS
Foto: zajem zaslona novinarske konference ZPMS
Foto: zajem zaslona novinarske konference ZPMS

Spremenile so se teme, o katerih govorijo: govorijo o družinskih odnosih, psihičnih težavah (samomorih – mislih, načrtovanju in poskusih le-tega – zlorabah) in ostalem, ki po navadi pomeni teme, povezane s preživljanjem prostega časa. Dogajajo se spremembe, ki niso značilne za njihovo obdobje. V ozadje so stopile teme, povezane z vrstniki.

Foto: zajem zaslona novinarske konference ZPMS
Foto: zajem zaslona novinarske konference ZPMS
Foto: zajem zaslona novinarske konference ZPMS

Poudari, da je šola pomemben varovalni dejavnik: če manjka, jo je treba nadomeščati z drugim. Le-tega v dobrem letu niso videli. Otroci in mladostniki potrebujejo pomoč odraslih in odločevalcev, še posebej, ker se je povečalo nasilje v družini, iz katerega iščejo izhod.

Foto: zajem zaslona novinarske konference ZPMS

Ukrepanje TOM telefona

Eden izmed njihovih ukrepov je bil, da je Albert Mrgole posnel nagovor staršem, kako lahko pomagajo svojim otrokom kljub svojim stiskam in kako jih lahko vodijo v tako zahtevnem času.

Drugi je bil ta, da so okrepili svetovalno delo na vseh linijah v smislu, kako odgovarjati na tako resne teme, s katerimi prihajajo otroci – zahtevajo strokovne odgovore in napotitev na prave inštitucije. Ugotovili so, da potrebujejo strokovno ekipo – to je smer, v katero bodo šli.

Izpostavi, da je dejstvo, da se je zmanjšala kategorija »vrstniki«, enako zaskrbljujoče kot ostalo, saj bi morala biti vodilna, glede na to da je značilno za obdobje otroštva in mladostništva.

Čeprav se na njih največ obračajo tisti, ki so stari med 13 in 15 let, so se začeli na njih obračati tudi starejši mladostniki in mlajši odrasli, za katere je dostopnost pomoči manjša, čemur so prilagodili.

Uspehi zadnjega leta

Breda Krašna za konec naniza nekaj uspehov zadnjega leta. Pove, da so potrebovali manj kot teden, da so se organizirali v novih razmerah. Ne glede na vse so v lanskem letu vključili več kot 9 tisoč družin, pred novim šolskim letom opremili otroke s 40 tisoč kosi potrebščin, 12 tisoč otrok pa je sodelovalo na natečaju Evropa v šoli. Ponosni so, da so 7 tisoč otrok peljali na morje, ne da bi se kateri izmed njih okužil.

Srečevali so se sicer s težavami, saj so morali organizirati manjše skupine, ki sta jih na letovanje na na primer peljala dva avtobusa, a se jim zdi izrednega pomena, da so po spomladanski karanteni omogočili letovanja na morju in hribih.

Zaključili so programe, ki so jih speljali na drugačen način kot prejšnja leta: Raziskovalce zgodovinarje, Otroški parlament, Evropo v šoli …

Novo šolsko leto je prineslo malo olajšanja, nato pa je sledilo drugo zaprtje, ki so se mu prilagodili: potekajo že Otroški parlamenti. Letos zopet želijo peljati otroke na počitnice, za kar imajo na voljo 1.800.000 evrov. Čeprav so pogoji, ki so izpostavljeni na razpisu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, visoki, se sedaj nakazuje, da bi se lahko malo razrahljali.

Tjaša Bertoncelj konferenco zaključi z mislijo o pomembnosti letovanja za otroke, saj jih le-to opolnomoči in sprosti.

Starejše novice