Če bi takoj lahko uvedli en ukrep v kulturni politiki, kateri bi to bil?
V predvolilnem pogovoru O kulturi ob kavi, ki smo ga organizirali v uredništvu Ljubljanainfo, so predstavniki največjih političnih strank razpravljali o aktualnih vprašanjih slovenske kulturne politike.
Sodelovali so Asta Vrečko, ministrica za kulturo in sokoordinatorica Levice; Dejan Prešiček, predsednik sveta SD za kulturo in nekdanji minister; Mojca Sojar, podpredsednica NSi; Aleš Novak, vodja strokovnega sveta za kulturo pri Demokratih; Ignacija Fridl Jarc, predsednica kulturnega foruma SDS, ter Vesna Humer iz Gibanja Svoboda, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Na koncu smo jih povprašali:
»Če bi takoj lahko uvedli en ukrep v kulturni politiki, kateri bi to bil?«
Debirokratizacija in podpora ustvarjalnosti
Fridl Jarc (SDS) je poudarila potrebo po poenostavitvi administracije in podpori ustvarjalnosti kot osnovi za dostojno življenje ustvarjalcev:
»Kot vedno znova poudarjam, debirokratizacija, torej manj birokracije in administracije v kulturi in poudarjanje ustvarjalnosti, tako podporo ustvarjalnosti, da bo tisti, ki ustvarja, dostojno živel in si na tak način ustvarjal pogoje brez izrazitih socialnih potreb po nekih socialnih pomočeh, transferjih za svoje življenje in preživetje.«
Pojasnila je tudi širši cilj tega ukrepa:
»Hkrati seveda, da postane na tak način kultura dostopna vsem, na celotnem teritoriju Slovenije in povezuje tudi Slovence, ki živijo v zamejstvu in po svetu, da je dostopna za vse generacije, za slehernega človeka in da končno v njih predramimo.
Znova torej to temeljno sporočilo, da je kultura tista, ki človeka umika od te volje do moči k kulturi srca in duha.«
Stabilno financiranje in investicija v znanje
Prešiček (SD) je poudaril, da en sam ukrep ne more rešiti sistemskih vprašanj, ampak da je pomembno razumeti, kaj kultura pomeni za družbo:
»Če bi bilo to tako enostavno, da uvedemo eno ukrep in se zbudimo jutri in bo svet drugačen, bi bilo to zelo enostavno. Ključno je, da začnemo pri tem, kaj hočemo, kako bi se družba razvila in kaj k temu lahko pripomore kultura, in potem bomo našli okrepe, ki bodo lahko k temu pripomogli.«
Dodal je, da je za socialdemokrate pomembno, da se kultura dojema kot investicija, ne strošek:
»Za socialdemokrate je pomembno, da bi kulturo videli v investicijo, v znanje, v kulturno družbo, v kritično razmišljanje, in da ne bi vzeli kulturo kot nek političen boj ali karkoli. In potem s tem bi pa našli stabilno financiranje, ki bi omogočali vse to, kar smo danes govorili, o regionalizaciji kulture, o boljših pogojih za nevladnike in vseh ostalih podsistemih.«
Kulturni bon za mlade
Vrečko (Levica) je predstavila konkretni ukrep, ki bi mladim omogočil aktivno udeležbo v kulturi:
»Ukrep, ki si mi zdel nujen in smo ga tudi zapisali in sprejeli v državnem zboru v nacionalni program za kulturo, pa je uvedba kulturnega bona po zgledu 'kulturpasov,' ki obstajajo po celi Evropi, za začetek recimo za 18-letnike, da lahko porabijo v letu dveh določeno vsoto, 100, 200 evrov, z namenom uživanja kulture v živo. To pomeni obisk predstave, koncerta, nakup knjige in tako naprej.«
Opozarja, da gre za sistem, ki je preizkušen v drugih evropskih državah:
»To imajo številne evropske države, imamo preračune, imamo tudi že zagonska sredstva v proračunu, da se to uvede in to mislim, da bi bil zelo, zelo pomemben ukrep. Gre tudi za simbolno sporočilo, da država resno jemlje kulturo in mladino, ki jo želimo povabiti v kulturo.«
Avtonomija in dolgoročno načrtovanje
Novak (Demokrati) je opozoril na občutljivost kulturnega sektorja in potrebo po stabilnem sistemskem okolju:
»Mnogi deli podsistema so izpostavljeni in tudi zelo ranljivi, zato se mi zdi izjemno pomembno, da je kulturna politika, katera koli bo v naslednjih mandatih, konstruktivna, da pozitivno, razvojno pristopa, da je predvidljiva, da deluje relativno stabilno.«
Opozoril je tudi na potrebo po večji avtonomiji in profesionalizaciji:
»Najpomembnejši sklop kulturnih politik, ki bi jih želeli izvesti mi, je posodobitev delovanja javnega sektorja v kulturi v smislu višje stopnje avtonomije, dolgoročnejšega finančnega načrtovanja, štiriletnega profesionalizacije organov zavodov, zlasti svetov, zavodov, in nek za razvojno prihodnost odprt visoko avtonomen, visoko profesionalen sistem na področju kulture.«
Kulturna diplomacija in krepitev občinstev
Humar (Gibanje Svoboda) je izpostavila pomembnost vzgoje občinstva:
»Se absolutno pridružujem pozitivnemu mnenju o kulturnemu bonu in bi to nadgradila, z eno mislijo, da imamo res izjemno kulturno umetnostno vzgojo za otroke in mladino v tej državi in da bi bilo mogoče razmišljati o nadgradnih projektih in dejavnostih za tako imenovano vzgojo občinstva, se pravi za krepitev občinstev odraslih v Sloveniji.«
Dodala je tudi pomen kulturne diplomacije:
»Zelo pomembna se mi zdi kulturna diplomacija. Mislim, da tu imamo še veliko manevrskega prostora za to, da promoviramo slovensko kulturo, slovenski jezik v tujini in hkrati, da našim umetnikom, ustvarjavcem dajemo materialne in druge pogoje, da odhajajo v svet in se tam uveljavijo.«
Krepitev lokalne kulture
Sojar (NSi) je izpostavila pomen lokalne in regionalne kulture ter dostopa do kulturnih vsebin po celotni Sloveniji:
»Mislim, da je pomembno, da krepimo lokalno, ste že prej omenili regionalizacijo, tako da je dostop do kulture bolj enakomeren po vsej Sloveniji.«
Dodala je: »Gre za to, da lokalne skupnosti dobijo sredstva in podporo za lastne kulturne projekte, za ustvarjanje programov, ki so prilagojeni potrebam lokalnega občinstva, in da se mladi ter odrasli v manjših krajih prav tako lahko udeležujejo kulturnih prireditev.«
Po njenih besedah krepitev lokalne kulture povezuje ljudi in ohranja kulturno raznolikost, hkrati pa spodbuja sodelovanje med mestnimi in podeželskimi skupnostmi:
»Če želimo, da kultura resnično doseže vse, ne sme biti osredotočena samo na večja mesta. S tem, ko podpiramo lokalno kulturo, gradimo močnejše občinstvo in povezujemo različne dele Slovenije.«
