Zavedanje o pomenu uravnoteženega vnosa hranil iz dneva v dan narašča, na popularnosti zato pridobivajo tudi prehranska dopolnila. A v želji po večjem zaslužku, se podjetja poslužujejo spornih oglaševalskih praks.
Neupoštevanje zakonodaje in oglaševalskega kodeksa na področju prehranskih dopolnil je v Sloveniji žal zelo razširjeno.
Slovenski medij N1 je v seriji člankov raziskal slovenski trg s prehranskimi dopolnili in agresivne oglase podjetja s prehranskimi dopolnili Biostile. Za prepoznavnost podjetja je zaslužna predvsem Herta Kosmina, ki jo vsa Slovenija pozna zaradi pogostega pojavljanja na televiziji, kjer gledalce prepričuje o koristih njihovih izdelkov za zdravje.
Kosmina trdi, da podjetje, ki mu prihodki vztrajno rastejo, večjih težav z inšpekcijo nima. A podatki zdravstvenega inšpektorata razkrivajo, da mora podjetje redno plačevati kazni zaradi zavajajočega oglaševanja.
Pri N1 so tokrat preverili, katera so tista podjetja s prehranskimi dopolnili, ki so jim inšpektorji v zadnjih dveh letih in pol izrekli največ kazni. Podatki, ki so jih pridobili iz zdravstvenega inšpektorata razkrivajo, da so poleg Biostila med njimi tudi druga znana podjetja, kot so Sensilab, Malinca in Medex.
Zakonodaja navaja, da ponudniki prehranskih dopolnil tem ne smejo pripisovati lastnosti preprečevanja ali zdravljenja bolezni. To z drugimi besedami pomeni, da podjetja ne smejo zapisati, da njihov izdelek preprečuje srčni infarkt, čisti jetra ali krepi sklepe. Dovoljene so zgolj in samo zdravstvene trditve, ki jih je odobrila Evropska agencija za varno hrano.
Označevanje, predstavljanje in oglaševanje prehranskih dopolnil ne sme vključevati nobenih navedb, ki bi navajale ali namigovale, da z uravnoteženo in pestro prehrano na splošno ni mogoč vnos ustreznih količin hranil.
Črni seznam: Deset prodajalcev prehranskih dopolnil z največ globami
Katero podjetje je na vrhu seznama prodajalcev prehranskih dopolnil z največ izrečenimi globami zaradi nedovoljenih oglaševalskih praks? Tam kraljuje že omenjen Biostile. Kot navaja N1, so jim inšpektorji od začetka leta 2022 do konca junija letos skupaj izrekli za 310 tisoč evrov kazni.
Na drugem mestu je kranjsko podjetje Bio Pak, ki se prav tako ukvarja s proizvodnjo prehranskih dopolnil. Imajo tudi svojo linijo Carnium Botanicals. Plačati so morali skupno 113 tisoč evrov kazni.
Na tretjem mestu je podjetje Golden Tree iz Lesc z istoimensko blagovno znamko prehranskih dopolnil. Zdravstveni inšpektorji so podjetju izrekli za slabih 68 tisoč evrov kazni zaradi kršitev.
Na četrtem mestu je znano podjetje Sensilab, ki ima svoje prodajalne v številnih trgovskih centrih na več koncih Slovenije. V zadnjih dveh letih in pol so si prislužili nekaj manj kot 48 tisoč evrov kazni.
Na petem mestu seznama, ki ga je objavil N1, je ljubljansko podjetje AS AN z blagovno znamko Planet Zdravja. Inšpektorji so podjetju izrekli za 40 tisoč evrov kazni. Lastnika podjetja sta zakonca Igor in Irma Ogorevc, ki se predstavljata kot naturopata. Igor pa podobno kot Herta Kosmina nastopa v televizijskih oglasnih oddajah.
Na šestem mestu je velenjsko podjetje Malinca, spletne vplivnice Nastje Kramer Pesek. Od leta 2022 so podjetju inšpektorji izrekli za nekaj manj kot 29 tisoč evrov kazni.
Podjetje Nutrisslim z Iga pri Ljubljani je na sedmem mestu, njihova lastna blagovna znamka prehranskih dopolnil pa se imenuje Nature’s Finest. Podjetju so izrekli za 16 tisoč evri kazni.
Na osmem mestu je podjetje Media Agencija, ki se je poleg proizvodnje prehranskih dopolnil ukvarjalo tudi z oglaševanjem. Inšpektorat je podjetju leta 2022 izrekel za 16 tisoč evrov kazni, že od jeseni 2022 pa ima podjetje zaprt bančni račun in ne posluje več.
Na devetem mestu je znano ljubljansko podjetje Medex, ki se poleg trženja čebeljih pridelkov vse bolj ukvarja tudi s prehranskimi dopolnili. Od začetka leta 2022 je prejelo dobrih 12 tisoč evrov kazni.
Na desetem mestu lestvice je podjetje Von Pharma iz Žalca, ki mu je zdravstveni inšpektorat izrekel dobrih deset tisoč evrov kazni.
Na N1 ob tem poudarjajo da znesek izrečenih glob ni merilo, na podlagi katerega bi bilo mogoče avtomatično sklepati, da je eno podjetje bolj problematično od drugega.
Postopki, ki jih proti kršiteljem uvede zdravstveni inšpektorat, so namreč sproženi skoraj izključno na podlagi prijav in ne sistematičnega nadzora.
