Visoke najemnine za stanovanja, dolge čakalne vrste za študentske domove in upad ponudb študentskega dela; to je realnost, s katero se soočajo slovenski študenti.
Selitev v prestolnico in iskanje nastanitve, kot pomemben korak k bolj samostojnemu življenju. Letos Univerzo v Ljubljani obiskuje okoli 38 tisoč študentk in študentov, od tega nekaj več kot devet tisoč bruck in brucev, ki so se s tem izzivom soočili prvič. Povpraševanje po študentskih sobah in stanovanjih kar nekajkrat presega trenutno ponudbo, zato je konkurenca na trgu velika.
Večina študentov prihaja iz oddaljenih krajev, zato jim ne preostane drugega, kot pa da poiščejo namestitev v prestolnici. Tako kot že zadnjih nekaj let, se tudi letos srečujejo z visokimi cenami najemnin na trgu in relativno dolgo čakalno vrsto za posteljo v enem izmed ljubljanskih študentskih domov. Poleg tega pa je v trenutnih razmerah, zaradi zmanjšane ponudbe študentskih del, še težje zaslužiti kakšen dodaten evro, pove sogovornik Rok Medved, predsednik Študentske organizacije Fakultete za družbene vede, ki dobro pozna težave, s katerimi se trenutno soočajo študenti: "Celotno situacijo letos še dodatno otežuje koronavirus, saj študentje praktično iz tedna v teden ne vedo, kako se bo odvijal študijski proces, naj bo to zaradi vse višjih številk novo okuženih v državi in posledično sledijo strožji ukrepi države in univerze, ali pa čisto na osebni ravni, če zboli študent sam ali nekdo v njihovi bližini, kar seveda pomeni karanteno. Študentski domovi niso primerni za karanteno. Eno izmed rešitev tako predstavlja posledično draga nastanitev v hotelu."
Problem predvsem nastaja ob spremembah študijskega procesa, ki lahko pomeni potrebo po nastanitvi v Ljubljani, ali pa ravno obratno, študij na daljavo in nepotrebne stroške nastanitve v prestolnici. Trenutna kriza na ceno najemnin v Ljubljani ni bistveno vplivala. Povišanje cen lahko pričakujemo v prihajajočih mesecih oziroma letih, dodaja Medved. V tem obdobju se je pojavil nov trend, ko zaradi upada turistov hoteli svoje sobe oddajajo kar študentom. Več o tem, si lahko preberete spodaj.
Pri iskanju stanovanja v Ljubljani moraš imeti malo sreče
Govorili smo z brucko Majo, ki se je letos prvič znašla pred izzivom poiskati si sobo v Ljubljani. Maja prihaja z Novega mesta, zato ji ni preostalo drugega, kot pa da si nastanitev poišče v kraju, kjer študira. Obiskuje Filozofsko fakulteto in takoj po koncu mature je začela iskati sobo v bližini faksa. V študentski dom ni želela, zato se je odločila, da svojo srečo najprej preizkusi v iskanju stanovanja: "Včlanila sem se v vse skupine na Facebooku, kjer se oddajajo stanovanja, iskala sem tudi po drugih spletnih straneh, pa preko znancev in prijateljev. Pri iskanju sobe mi je pomagala tudi prijateljica, s katero sva se posledično odločili, da bi radi živeli skupaj. Zdelo se nama je, da bo za neko normalno ceno lažje poiskati dvoposteljno sobo."
Kot pripoveduje sogovornica se cene dvoposteljnih sob v centru mesta gibljejo od 200 do 250 evrov na posameznika, v to ceno pa ponavadi stroški niso všteti. Cene so visoke, zato sta razširili svoje območje iskanja sobe na Bežigrad in spodnjo Šiško, ker so cene vsaj nekoliko nižje: "Čez poletje sva hodili v Ljubljano na oglede stanovanj in lahko rečem, da niti eno stanovanje ni bilo takšno, kot je bilo videti na objavljenih fotografijah. Skoraj sva že obupali, potem pa se nama je ponudila priložnost za bivanje v stanovanju v centru mesta. Imeli sva kar precejšnjo srečo. Sicer ni vse popolno, a sva glede na videna stanovanja zadovoljni s tem, kar imava. Vsaka plačuje 250 evrov najemnine, v katero stroški niso vključeni. Imam srečo, da mi starši to lahko omogočijo. Tudi sama pa si nameravam čimprej poiskati študentsko delo, tako da bom finančno vsaj nekoliko razbremenila starše. Življenje v Ljubljani vsekakor ni poceni."
Ali danes lahko študira le tisti, ki si to lahko materialno privošči?
V Ljubljani v letošnjem letu študira okoli 38 tisoč študentk in študentov, študentskih postelj v študentskih domovih pa je le dobrih sedem tisoč.
Kljub trenutnim razmeram in napovedi nekaterih fakultet o opravljanju vseh obveznosti na daljavo ni bilo prijav za subvencionirano bivanje nič manj, število prošenj se je celo povečalo. V 29 domovih v Ljubljani je študentom na voljo 7026 ležišč, do roka prijave pa so prejeli 9300 vlog za bivanje, samo vlog za sprejem v ŠDL pa je bilo 3233 oziroma 3666 za celotno visokošolsko središče v Ljubljani.
Ne glede na število prejetih in odobrenih vlog za subvencionirano bivanje, ŠDL razpolaga z omejenim številom ležišč. Zaradi velikega števila prijav na eni strani in omejenih kapacitet na drugi, so zadnja leta študentje s konca prednostne liste prišli na vrsto za vselitev maja 2019 (študijsko leto 2018/2019) oziroma junija 2020 (študijsko leto 2019/2020).
Že mnogo let študentske organizacije in tudi študentski domovi opozarjajo na prostorsko problematiko. Študentski domovi so sicer lansko študijsko leto izselili študente, ki so bili v Sloveniji na izmenjavi in proste kapacitete namenili za domače študente. "To je majhna tolažba za slovenske študente, za študente na splošno pa le hierarhizacija študentov in prelaganje problemov iz ene na drugo študentsko skupino in še to ne po socialnih parametrih," pojasni sogovornik. Ob tem se poraja vprašanje, ali je s tem kršena pravica do izobraževanja in ali bodo kmalu lahko študirali le tisti, ki si bodo to lahko materialno privoščili?
Kakšne so rešitve?
Študentska organizacija FDV skupaj z ostalimi študentskimi organizacijami že nekaj časa poziva vlado, naj nameni dodatna sredstva za gradnjo študentskih domov. Trenutno si študenti sami financirajo gradnjo študentskih domov s sredstvi, ki prihajajo iz študentskega dela. A ta so občutno premajhna, poleg tega pa gre večina sredstev v obnovo trenutnih kapacitet in ne v gradnjo novih. Medved meni, da bi bilo smiselno nameniti 15,5 odstotka pokojninskega in zdravstvenega prispevka iz študentskega dela za gradnjo študentskih domov. A to so le želje in predlogi, ki jih vlada ne sliši ali pa jih le noče slišati. Prihodnost študentk in študentov tako ostaja negotova, študentsko življenje pa vse prej kot brezskrbno.
