Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, zato smo na kup nabrali nekaj zanimive statistike. Kaj nam lahko pove o hrani, simbolih, priimkih in poklicih, povezanih s praznikom?
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Po petkovem postu se na veliko soboto blagoslovijo jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk: suho meso, pirhi, hren, kruh, potica.
Kaj nam o hrani, simbolih, poklicih in priimkih, povezanih s praznikom, lahko pove statistika?
Duhovniki in duhovniki
Ob koncu leta 2019 je bilo v Sloveniji 614 oseb s poklicem duhovnika. V Sloveniji se beseda duhovnik pojavlja tudi kot priimek. S cerkvijo so povezani še nekateri drugi priimki: 39 oseb se je 1. januarja 2019 pisalo Duhovnik, 225 Kaplan, 841 Papež, 905 pa Škof.
Priimki, povezani z veliko nočjo
V začetku 2019 je bilo v Sloveniji 715 oseb s priimkom Zajec, 75 oseb s priimkom Pirh, 38 oseb s priimkom Šunkar, 2263 oseb s priimkom Zajc, 235 oseb s priimkom Vuzem (velika noč), 100 oseb pa s priimkom Butara.
Zanimivo bi bilo izvedeti, če so si kje sosedje (morda na Velikonočni 4?) ...
Orehova je le orehova
Potica je tradicionalno pecivo, ki se pri nas pripravlja za veliko noč, pa tudi ob številnih drugih praznikih.
Poznamo jo v številnih oblikah in okusih (poznamo že več kot 50 vrst potic!), najbolj znana pa je verjetno orehova. Po izročilu naj bi s trenjem orehov trli tudi svoje težave, medtem ko naj bi oblika pogače simbolizirala neskončnost, popolnost, celo božanskost, potica nasploh pa Kristusovo krono.
Koliko pa so v 2020 v povprečju stale pri nas sestavine za pripravo orehove potice?
Hren je 84. najpogostejši priimek v Sloveniji
Hren je ena izmed tradicionalnih velikonočnih jedi. Simboliziral naj bi žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ.
Slovenija ga veliko več uvozi, kot izvozi. V 2020 je po začasnih podatkih uvozila 13,2 tone svežega hrena (od tega 85 odstotkov iz Avstrije), izvozila pa ga je 0,6 tone.
S tržno pridelavo hrena se je v 2019 ukvarjalo 73 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Pridelovali so ga na 66 hektarjih površine.
Hrena pa ne najdemo samo na velikonočni mizi, precej Hrenov je tudi med prebivalci Slovenije. Hren je namreč eden pogostejših priimkov oziroma 84. najpogostejši priimek v Sloveniji.
1.427 prebivalcev Slovenije se je 1. januarja 2020 pisalo Hren, 413 Hrenov pa je živelo v osrednjeslovenski statistični regiji (največ na ravni regij).
Priljubljena praznična mesnina
Šunka in suho meso sta prav tako tradicionalni velikonočni jedi. Meso naj bi simboliziralo Jezusovo telo.
V 2019 je prebivalec Slovenije porabil povprečno 36,6 kilogramov svinjine. 40 odstotkov svinjine, ki smo jo porabili, smo tudi pridelali v Sloveniji. Največ svinjine smo v 2020 uvozili iz Avstrije (25 odstotkov vrednosti vsega uvoza svinjine), največ pa smo jo izvozili na Hrvaško (30 odstotkov vrednosti vsega izvoza svinjine). Desetkrat več svinjine smo v 2020 uvozili kot izvozili (vrednostno).
Nepogrešljivi pirhi
Del velikonočnega zajtrka so tudi pirhi, pripravljanje pisanih pirhov pa je eden izmed velikonočnih običajev. Pet rdečih pirhov naj bi simboliziralo kaplje krvi in Jezusove rane.
Verjetno bo vsem te dni ostal kup jajčnih lupin, saj Slovenec v enem letu v povprečju porabi 181 jajc.
V 2019 je prebivalec Slovenije porabil 12 kilogramov jajc. V 2020 je bila povprečna cena za 10 jajc 1,80 evrov, stopnja samooskrbe pri jajcih pa je bila v 2019 95-odstotna.
V 2019 so kokoši v Sloveniji na dan v povprečju znesle 1,2 milijona jajc.
Največ jajc uvozimo marca ali aprila
Slovenija je v 2020 (po začasnih podatkih) izvozila za 4,3 milijona evrov jajc, uvozila pa jih je za 1,4 milijona evrov. Izvozila jih je največ v Hrvaško (85 odstotkov), uvozila pa iz Slovaške (26 odstotkov). Uvoz jajc je izrazito odvisen od sezone, ta sezona pa je praviloma vedno marca ali aprila, torej okoli velike noči.
Rojstni dan na veliko noč
5869 prebivalcev Slovenije ima danes, na veliko noč, tudi rojstni dan.
Le-ti bodo lahko poleg tradicionalnih velikonočnih jedi postavili na praznično mizo še rojstnodnevno torto.
