V začetku meseca je na družbenem omrežju Facebook nastala zaprta skupina Študenti želimo nazaj na fakultete, ki so jo ustanovili prav mariborski študenti.
Ta skupina pa je po nekaj dnevih prerasla v vseslovensko združenje študentov, v tako imenovano gibanje oziroma iniciativno Študenti še obstajamo.
Skupina je nastala z namenom, da pristojne opozorijo na večkrat spregledano skupino mladih in s tem poudarijo prizadevanje po čimprejšnji vrnitvi na fakultete.
»Primarni razlog za ustanovitev skupine je bil ta, da smo enostavno želeli postati slišani. Študenti se že celo leto izobražujemo na daljavo, kar pušča svoje posledice. Obdobje, ki bi moralo biti eno izmed najlepših v našem življenju se vrti okoli ekranov in apatičnosti, nenehno se sprašujemo, kdaj bomo kot ogrožena skupina prepoznani tudi mi,« so za Mariborinfo povedali v iniciativi Študenti še obstajamo.
Vsak četrti študent je med epidemijo pomislil na samomor
Izsledki raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje, objavljeni nedavno, so pokazali na poslabšanje stanja na področju duševnega zdravja med študenti v času epidemije covida-19.
Raziskava, opravljena med novembrom in januarjem, je med drugim pokazala, da je kar 89 odstotkov od skupno 484 vprašanih študentov v zadnjih štirih tednih opazilo motnje razpoloženja, kot sta anksioznost in depresija, slabih 24 odstotkov pa je med psihofizičnimi težavami navedlo tudi samomorilno vedenje.
»Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pokazala, da je med epidemijo vsak četrti študent pomislil na samomor. Samopomoč ne pomaga več, zato smo precenili, da je molka dovolj in da je čas, da tudi mi opozorimo nase,« poudarja že omenjena iniciativa.
»Najlepše obdobje v življenju se spreminja v nočno moro«
V iniciativi Študenti še obstajamo dodajajo, da študentje v resnici sploh ne vedo, kaj pomeni študirati. Kot pravi, so pozabili, kako izgledajo sošolci in predavalnice, ne vedo več, kakšen je občutek, ko sediš v predavalnici in profesorja poslušaš v živo.
»Ne vemo, kako je, ko greš po predavanjih s sošolci na kakšno kavo ali pa zvečer na kakšno zabavo. Namesto da bi se osamosvajali, smo doma, kjer niti ni nujno, da imamo vse pogoje za študij na daljavo. Naš strah pred izpiti sedaj ni samo to, da česa ne bi znali, temveč tudi prekinitev povezave, nenaden izklop računalnika ali pa izpad elektrike. Duševno stanje se slabša, Nacionalni inštitut za javno zdravje je opazil alarmanten porast duševnih motenj. Najlepše obdobje v življenju se spreminja v nočno moro,« poudarjajo v iniciativi.
Razlike pustili ob strani in se pričeli boriti v dobro študentov
Iniciativa Študenti še obstajamo je prerasla v vseslovensko gibanje in sedaj združuje študentske svete Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem, Univerze v Mariboru, Univerze v Novi Gorici in Univerze v Novem mestu.
Prav tako Študentske svete stanovalcev Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem ter zavoda Študentski dom Ljubljana, Študentsko organizacijo Slovenije, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem, Zvezo študentskih klubov Slovenije, Svet ŠOLS ter samoorganizirano skupino Študenti še obstajamo.
»Ker se različne organizacije, posamezniki in skupine se vsak zase že celo leto trudijo s posameznimi akcijami in pozivi vladi, vendar za njihovo opozarjanje ni bilo posluha, smo se odločili za sodelovanje. Medsebojne razlike smo pustili ob strani in se pričeli boriti v dobro študentov, vsi združeni pod iniciativo Študenti še obstajamo,« razlagajo člani iniciative.
Na ministrstvo in vlado že naslovili javni poziv
Študentje, združeni v iniciativo Študenti še obstajamo, so na ministrstvo za izobraževanje in vlado že naslovili javni poziv za reševanje generacije študentov, ki so jo prizadeli epidemija in ukrepi za njeno zajezitev.
Podpisniki poziva ugotavljajo, da je zaradi dolgotrajnega zaprtja fakultet v celoti izgubljeno študijsko leto 2020/2021 in polovica študijskega leta 2019/2020, kar v praksi pomeni dve generaciji študentov. Zato je treba narediti vse, da ne bodo enake usode doživele tudi prihodnje generacije.
Kot namreč ugotavljajo, študij na daljavo ni primerljiv s študijem v živo, zmanjšani so komunikacija, prenos znanja ter kritičnost, samostojnost in izmenjava različnih mnenj. Neustrezno študijsko okolje in motnje vodijo v neosredotočenost in zmanjšanje pozornosti zaradi monotonosti študijskih obveznosti.
Povečujejo se stres in psihične težave, zaradi izpada dohodka iz študentskega dela se povečuje tudi finančna stiska študentov, ugotavljajo.
Zato podpisniki poziva od vlade in ministrstva zahtevajo ustrezen dialog, posluh in sodelovanje. Zahtevajo premik odprtja fakultet iz oranžne v rdečo fazo ob upoštevanju hibridnega modela ter hkratno odpiranje čitalniških mest v knjižnicah. Zahtevajo izvajanje vseh praktičnih delov študijskih programov in izpitov na fakultetah, kjer je to mogoče, že v črni fazi.
Pod poziv so se podpisali tudi rektorji vseh treh javnih univerz
V iniciativi Študenti še obstajamo si želijo tudi ustrezno, ciljno usmerjeno finančno pomoč študentom, ki jo potrebujejo, podaljšanje pravice do subvencioniranega bivanja v študentskih domovih tudi tistim, ki so podaljšali status zaradi posledic epidemije covida-19, ter možnost izjemnega vpisa v naslednji letnik za tiste, ki zaradi kakršnihkoli posledic epidemije niso uspeli opraviti študijskih obveznosti.
Zahtevajo zamrznitev štipendij za tiste, ki zaradi kakršnih koli posledic epidemije niso uspeli opraviti študijskih obveznosti, ter natančen načrt in navodila za izvedbo študijskega leta 2021/2022 do 31. julija.
Pod poziv so se med drugim podpisali predsedniki študentskih svetov in rektorji vseh treh javnih univerz, predstavniki več študentskih organizacij ter visokošolskega sindikata in Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.
Peticija za takojšnje reševanje študentskih problematik
»Ker je ideja o tem, da je potrebno na področju študentske problematike nekaj narediti, najprej zacvetela samo kot pogovor med kolegi psihologi oziroma začetnimi moderatorji skupine, je bilo hitro širjenje te in podpora s strani tako kolegov študentov kot tudi drugih zelo presenetljiva. Skupina se iz dneva v dan širi, in takšen odziv je za nas predstavljal in še predstavlja potrditev, da delamo v pravi smeri,« zaključujejo v omenjeni iniciativi.
Tako je le tri dni nazaj na spletu zaživela tudi peticija za takojšnje reševanje študentskih problematik, ki jo je samo v nekaj dneh podpisalo že več kot dva tisoč posameznikov.
Njihova prizadevanja pa se tukaj ne končujejo, saj bodo s pritiski na odločevalce nadaljevali, dokler ne bodo njihovi klici po pomoči le uslišani.
