Slika je simbolična.
Liu Zakrajsek
Čet, 31.8.2023 07:00
Študijske izmenjave so že leta izjemno priljubljene in omogočajo pridobivanje dragocenih izkušenj. Več o tem so nam povedali študentje sami.

Tekom študijskega procesa marsikdo izkoristi možnost za začasno bivanje v tujini v sklopu Erasmus+ mobilnosti, ki ponuja obilico raznolikih izmenjav, ki omogočajo spoznavanje tujine in pridobivanje novih kompetenc. Odločitev za izmenjavo je lahko spontana ali zelo skrbno načrtovana (odhod v tujino zaradi tujega mentorja zaključnih del, raziskovalnega dela, pridobivanja specifičnih delovnih izkušenj v sklopu prakse in podobno).

V vsakem primeru gre za izkušnjo, ki si jo posamezniki in posameznice zapomnijo za celo življenje, saj je mnogokrat prva priložnost za samostojno selitev v tujino ali življenje stran od primarne družine ter samostojno organizacijo študija.

Mnoge štipendije, ki so namenjene mednarodni mobilnosti, omogočajo tudi kritje stroškov izmenjave.

Spregovorili smo z Lenartom, Anjo, Brino, Simono in Maticem (imena intervjuvancev so za potrebe članka spremenjena), ki so med študijem koristili možnosti mobilnosti in jih povprašali o njihovih individualnih izkušnjah začasnega bivanja v tujini. Prav vsi so v pogovorih poudarili, da je bila izmenjava v tujini zanje izjemno pozitivna izkušnja, ki bi jo priporočali tudi drugim.

Letos se je za izmenjavo odločilo skoraj 2000 slovenskih študentov in študentk

Uradni podatki kažejo, da se je v študijskem letu 2022/2023 na mobilnosti znotraj Evropske unije odpravilo 1949 študentov in študentk. Od tega se jih je 1433 odločilo za študentsko mobilnost z namenom študija in 516 za študentsko mobilnost z namenom prakse.

Za študentsko mobilnost znotraj držav programa, ki niso v Evropski uniji, se je odločilo 30 študentov. Od tega devet študentov za mobilnost z namenom študija in 21 študentov za mobilnost z namenom prakse.

Mobilnosti za študente in študentke seveda niso novost, saj so programi za izmenjave pri nas obstajali že od leta 1999, vendar pod različnimi imeni. Leta 2014 smo dobili Erasmus, kot ga poznamo danes, ki vključuje vse sektorje, poleg terciarnega še splošno šolsko izobraževanje, splošno izobraževanje odraslih in poklicno in strokovno izobraževanje.

Ker so izmenjave tako zelo priljubljene, nas je zanimalo, ali so naši sogovorniki in sogovornice opazili razlike med izkušnjo študija doma in v tujini in zakaj bi odhod na izmenjavo lahko priporočili tudi drugim. 

Študijski proces se lahko razlikuje

Naša sogovornica Simona, ki je izmenjavo opravljala v Španiji, kjer je študirala kulturologijo, nam je povedala, da je v tujini opazila predvsem bolj sproščen odnos profesorjev do študentov in pa večjo fleksibilnost glede rokov, kar ji je zelo ustrezalo. Povedala je, da se je sprva težko navadila na dejstvo, da se profesorji in študentje med seboj kličejo po imenu in se tudi tikajo. 

Lenart, ki je v času študija germanistike pet mesecev preživel v Berlinu, je dejal, da so na seminarjih spodbujali vsestransko sodelovanje in diskutiranje.

Študente in študentke so spodbujali, da izražajo svoje mnenje, kar mu je bilo zelo všeč. Podobno izkušnjo je imela Anja, študentka medicine, ki je na Erasmus odšla na Dansko.

»Profesorji so konstantno spraševali za feedback predavanj, vaj, seminarjev in ga tudi dobili in upoštevali. Veliko več je bilo tudi ponavljanja in utrjevanja snovi s pomočjo različnih načinov učenja, ne le vaj in predavanj ampak tudi TBL (team based learning, seminarji...). To se sicer ne navezuje name (Erasmus študent), a literatura za danske študente je bila v danščini, napisana prav za študente medicine, tako da je res dobro ustrezala znanju, ki so ga zahtevali na izpitu,« nam je povedala. 

Študij v tujini prispeva k osebnostni rasti

Poleg petih sogovornikov in sogovornic smo se obrnili tudi na oddelčna koordinatorja študentskih izmenjav na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki sta odgovorila na vprašanje, kakšne dodatne kompetence lahko mladi pridobijo z nekajmesečnim študijem na tujih fakultetah.

Anamarija Šporčič z oddelka za anglistiko in amerikanistiko je poudarila, da je odhod na izmenjavo, v drugačno okolje od domačega, lahko izjemna priložnost za širjenje znanja in osebno rast:

»Študij v tujini omogoča obiskovanje predmetov, ki v Sloveniji pogosto niso na voljo, spoznavanje drugačnih pristopov k poučevanju in učenju ter hkrati zahteva prilagajanje novim, raznolikim situacijam v tujih okoljih. Po mojih izkušnjah Erasmus+ študenti na izmenjavah razvijejo posluh za medkulturni dialog, izboljšajo svoje znanje tujih jezikov, bolje se znajo prilagoditi in so širše razgledani, saj se za izmenjavo praviloma odločajo predvsem tisti, ki so že po naravi bolj zvedavi in želijo od študijske izkušnje nekaj več.«

Ker so stiki s tujino danes nekaj običajnega, nam lahko pomagajo na trgu dela kasneje v življenju, ko je študij že končan, je še dodala. 

Žiga Zwitter z oddelka za zgodovino je opozoril tudi na dostop do gradiv in arhivov, ki lahko študentkam in študentom zgodovine omogočijo poglobljeno raziskovanje v tujini. 

»Študentkam in študentom zgodovine na magistrski in doktorski stopnji Erasmus+ izmenjava lahko omogoča (ravno to je posebej pomembno) raziskovalno delo v arhivih v tujini v sklopu njihovega magistrskega ali doktorskega dela. Pri tem je posebej pomembno, da iz zgodovinskih razlogov velik delež arhivskega gradiva o slovenskem ozemlju iz obdobij pred letom 1991, velike količine pa tudi pozneje, hranijo v arhivih v tujini, denimo v Gradcu, na Dunaju, v Benetkah, v Beogradu in še marsikje drugod.

Izjemno pomembna je tudi dodana vrednost konzultacij s profesorji v tujini in uporabe knjižnic ustanov v tujini v primeru izmenjave v zaključnem letu dodiplomskega, magistrskega študija ali v sklopu doktorskega študija. Vsak med nami ima svoja področja raziskovanja, zgodovina je zelo široka, zato raziskovalno na oddelku ne moremo pokrivati vseh tem, ki si jih kreativni študentke ali študentje izberejo za svoje zaključne naloge. Zato je pomembno, da ima študentka ali študent možnost konzultacij z eno ali enim osrednjih ekspertk ali ekspertov za svojo temo v Evropi, kar mu omogoča Erasmus+ izmenjava.«

Kaj pa nastanitev?

Pred odhodom na izmenjavo je treba najti tudi ustrezno namestitev. To ni vedno tako imenovani 'student dorm' oziroma študentski dom. Kot je povedala Simona, je v Španiji stanovanje našla relativno hitro, da pa temu ni vedno tako in da je izvedela, da nekateri študentje iščejo stanovanja ali sobe kar preko nepremičninskih agentov.

Brina, ki je študirala književnost v ZDA, je imela, kar se tiče študentskega doma, srečo, saj so ji dodelili sobo. Minus takšne namestitve pa je bil zanjo to, da si je sobo delila s pet let mlajšo cimro. Nasploh cimrov v študentskih domovih ne moremo izbirati sami, vendar se je enemu izmed naših sogovornikov, Maticu, zgodilo prav to, saj je na prakso na Nizozemsko odšel skupaj s punco, s katero sta si najela kar Airbnb.

»V Maastrichtu je študentov ogromno, stanovanj pa primanjkuje, zato sva s punco po neuspešnem iskanju stanovanja od pomladi do nekaj dni pred odhodom v avgustu poiskala stanovanje na Airbnbju. Tam sva imela res veliko srečo, saj nama je lastnica stanovanja tega ponudila za celo najino obdobje bivanja. Stanovanje je bilo drago, a tudi zelo veliko.«

Opažanja: Javni prevoz

Matic je imel na Nizozemskem več sreče z javnim prevozom. Kot je povedal, je za domače študente ta brezplačen, sam pa se je ogromno vozil s kolesom, ki ga je dobil brezplačno od svoje najemodajalke. Na vsakodnevno prakso se je vozil z vlakom, ki je sicer stal 100 evrov na mesec, a so mu stroške krili v sklopu dela.

Tudi Anja, študentka medicine, se je na Danskem večinoma vozila s kolesom in bila s takim načinom mobilnosti zelo zadovoljna.

Malo slabšo izkušnjo je imela Brina, ki je povedala, da je javni prevoz v Združenih državah Amerike izjemno drag, da pa je sama večino časa ostajala v okolici kampusa. 

Vse ima svoje prednosti

V pogovoru z našimi sogovorniki, ki so že doživeli študentsko izmenjavo, nas je zanimal tudi njihov pogled na prednosti študija doma. Bi se za obdobje študija preselili v tujino tudi za dalj časa?

Kot se je izkazalo, so ob tem skoraj vsi izpostavili dejstvo, da ti študij doma omogoči več možnosti za nadaljnjo zaposlitev, saj spoznaš ljudi, ki delajo na specifičnih področjih in si lahko zgradiš skupnost.

Naša sogovornica Anja je ob tem poudarila tudi še drug pomemben vidik izobraževanja doma: študij poteka v materinščini.

»Prednost študija doma je jezik, vsaj v mojem primeru. Na medicini je res pomembno, da govoriš jezik pacientov, kar se je poznalo tudi na Danskem, čeprav ljudje odlično govorijo angleško, marsikdo tega ni želel. Prednost je tudi, da če se želiš zaposliti doma, potem si v stiku z okoljem in imaš več aktualnega znanja za to določeno okolje (na primer slovenske smernice niso iste kot Danske, delamo druge preiskave in podobno).«

Lenart in Simona sta poudarila tudi dejstvo, da je dolgoročno življenje v tujini lahko zelo drago, zato ostati doma v študentskih letih do konca diplome ali magisterija pomeni določeno finančno varnost.

Končna sodba: Izmenjave so neprecenljiva priložnost za mlade in dobra priložnost za novo znanje

»Mislim, da te izkušnja študija v tujini zelo opolnomoči, saj ne gre samo za šolske obveznosti, ki jih moraš izpolniti, ampak se moraš spopasti z določeno količino birokracije, si poiskati stanovanje in ustvariti nov socialni krog in seveda to vse sam. Zato se mi zdi, da bi morali vsi, ki imajo možnost in željo, to, kar najbolj izkoristiti, saj si s tem zagotoviš neprecenljive življenjske izkušnje poleg tega pa ti tudi pri študiju prinese nov pogled na tvoje področje. Pri študiju jezika pa imaš dejansko možnost, da doživiš kulturo in jezik v vsakdanjem življenju,« je povedal naš sogovornik Lenart. 

Neprecenljive življenjske in študijske izkušnje so izpostavili tudi ostali. Brina je zelo odločno potrdila, da je študijska izmenjava izkušnja, ki jo toplo priporoča vsem. Sama je tekom izmenjave v Ameriki posebej uživala v dejstvu, da so se predavanja osredotočala tudi na sodobno literarno produkcijo, nasploh pa ji je bil pristop profesoric in profesorjev v tujini zelo všeč. 

Matic in Simona sta opozorila tudi na prav poseben del študentskih izmenjav: dolgotrajna prijateljstva, ki segajo onkraj meja. Oba sta še vedno v rednih stikih z ljudmi, ki sta jih spoznala na izmenjavi. 

Kot je dejala Simona: »Zdi se mi pomembno, da študentje in študentke za nekaj časa prebivajo v tujini, če imajo priložnost, saj ti to zelo razširi obzorja. Prav tako te izkušnja življenja v tujini nauči samostojnosti in iznajdljivosti, saj si sam vržen v novo situacijo.«

Ali, kot je dejal Matic:

»Vsem, ki me kadarkoli vprašajo, ali bi priporočala študijsko izmenjavo ali prakso v tujini, bi takoj odgovoril, da se mi zdi to nekaj najboljšega, kar se ti lahko zgodi. Izkušenj je ogromno in zdi se mi, da te okolje vedno pozitivno potisne k ustvarjanju novih. Menim, da izkušnja bivanja v tujini ni namenjena le tistim, ki bi nato tam radi ostali - na ta način spoznavamo nove, drugačne, boljše ali slabše prakse, ki jih nato lahko prinesemo domov, vidimo, kaj vse se 'da' in to nas lahko navdihuje za nadaljnje delo.

Ko rabiš navdih, veš, kam se vrniti, in kmalu ugotoviš, da imaš lahko več domov, ki te čakajo, ko jih potrebuješ.« 

Starejše novice