Odlov nutrij naj bi se začel s 1. avgustom, a Tina Gaber še ni vrgla puške v koruzo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prejelo peticijo s skoraj 25.000 podpisi, s katero predstavniki 20 društev in organizacij nasprotujejo odlovu nutrij na Ljubljanskem barju, ki naj bi se začel 1. avgusta.
Odlovu nasprotuje tudi Tina Gaber, partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, ki je po predaji podpisov v zvezi s problematiko spregovorila v videu.
Gaber se je obregnila ob dejstvo, da je nosilec študije, ki jo je naročil Krajinski park Ljubljansko barje, Hubert Potočnik, ki ni le doktor bioloških znanosti, ampak tudi član strokovno-znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije.
V raziskavi so višino stroškov v prvih letih ocenili na več kot pol milijona evrov, Gaber pa je v njej prepoznala izražen motiv za sistemsko korupcijo, kot je dejala.
Kaj in za koliko
N1 poroča, da je omenjeni znesek vsota za šestletni monitoring tako nutrij kot pižmovk. N1 je nadalje opomnil na objavo Saše Dolenca, urednika revije o znanosti Kvarkadabra, ki Gaber očita, da namiguje, da naj bi bil omenjeni znesek namenjen financiranju iztrebljanja nutrij. Zato naj bi šlo po njenem mnenju za sistemsko korupcijo.
N1 navaja tudi Janeza Kastelica, direktorja Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki je pojasnil, da so preverili stroške različnih ukrepov za upravljanje populacije nutrij – tudi nameščanje električnih ograj, kar predlagajo nevladne organizacije.
Sterilizacija bi na letni ravni stala skoraj toliko kot večletna ocena stroškov v študiji, uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje in evropska uredba s tega področja pa prepovedujeta vračanje invazivnih tujerodnih vrst v naravo.
Postavitev električne ograje v parku bi po izračunih Kastelica lahko stala vse do 20 milijonov evrov, s tem pa bi tudi preprečili prost dostop do vode, ki je ustavna kategorija, in preprečili gibanje avtohtonim vrstam.
Koliko nutrij bodo s 1. avgustom polovili v pasti in jih ustrelili, ni znano. Kastelic je izračunal, da bo to stalo skoraj 49.000 evrov na leto.
O vnaprej dogovorjenih postopkih
Na kmetijskem ministrstvu so za N1 poudarili, da nutrija kot lovna vrsta ekonomsko ni donosna. Lovske družine resda lahko prodajo njeno meso, a morajo s tem denarjem plačati letno koncesijsko dajatev, prav tako pa odgovarjajo za škodo, ki jo divjad povzroči na kmetijskih in gozdnih površinah.
Skratka, kot društva ne smejo ustvarjati dobička. V primeru presežkov prihodkov nad odhodki morajo ta denar nameniti za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, poroča N1.
Na kmetijskem ministrstvu, ki ga vodi ministrica iz kvote Gibanja Svoboda Irena Šinko, so za N1 odločno zavrnili očitke Gaber o vnaprej dogovorjenih postopkih oziroma finančnem interesu posameznikov. Sicer so priznali, da odločba ni bila nikjer javno objavljena, kar je omenila Gaber, so pa zavrnili njeno trditev, da je bil postopek za javnost zaprt.
Gaber je nadalje izpostavila, da v odločbi piše, da odlova nutrij ne sme biti v času turistične sezone in da študija priporoča zimske mesece. Na ministrstvu so za N1 v zvezi s tem povedali, da lahko odlov vršijo le lovci, in sicer v času, ko je obremenjenost krajinskega parka najmanjša; odlov zato nameravajo izvajati takrat, ko bo v Krajinskem parku Ljubljansko barje manj obiskovalcev.
Buren odziv
Tina Gaber je za N1 več povedala o motivu za bodočo sistemsko korupcijo. Dejala je, da vse njene trditve temeljijo na podatkih iz uradnih dokumentov. In dodala, da je odziv lobijev buren, a da ji to ne bo preprečilo, da ne bi stala za svojimi vrednotami.
