Projekt je najbogatejši doslej - tako finančno kot vsebinsko.
S projektom skupnega ukrepanja na področju preprečevanja raka in drugih nenalezljivih bolezni JA Prevent NCD, ki se je začel te dni s srečanjem v Oslu, je bil po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje storjen prvi korak k prelomnemu boju proti nenalezljivim boleznim.
Projekt je najbogatejši doslej - tako finančno kot vsebinsko.
Skupni proračun štiriletnega projekta, ki ga sofinancira Evropska unija, znaša 95,5 milijona evrov, kar predstavlja 20 odstotkov celotnega proračuna Evropske unije za zdravstvo. V skupnih prizadevanjih za čezmejno reševanje vse večjega bremena nenalezljivih bolezni projekt združuje 25 evropskih držav in več kot 100 partnerjev, med katerimi bo vidno vlogo odigral tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.
»Nenalezljive bolezni, med njimi rak, sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja ter dihal predstavljajo velik izziv za javno zdravje, saj se več kot 75 odstotkov posameznikov sooča s tveganjem za pojav teh bolezni. Dejavniki tveganja, kot so nezdrava prehrana, kajenje, uživanje alkohola in telesna nedejavnost, so sicer znani, a se družbeni in gospodarski stroški kljub temu še naprej povečujejo,« so v današnjem sporočilu za javnost poudarili na Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Cilj projekta, ki ga vodi Norveška, je »spopasti se« z nenalezljivimi boleznimi in njihovimi dejavniki tveganja tako na ravni posameznika kot družbe. "Rak in druge nenalezljive bolezni predstavljajo velik delež celotnega bremena bolezni v Evropi. Nenalezljive bolezni je mogoče preprečiti, žal pa se nam doslej z izzivi ni uspelo spopasti učinkovito in usklajeno. Ta projekt pomeni spremembo paradigme - preprečevanju je namreč namenjenih kar 20 odstotkov proračunskih sredstev za zdravstvo in to simbolizira spreminjajoči se pristop Evrope do zdravja," je povedala vodja koordinacije in direktorica oddelka na norveškem direktoratu za zdravje Linda Granlund.
Znanstveni koordinator projekta na norveškem Inštitutu za javno zdravje Knut-Inge Klepp poudarja pomen pravičnih politik pri obravnavi socialnih spremenljivk, povezanih z izpostavljenostjo nenalezljivim boleznim in tveganjem za njihov razvoj: »Ne smemo dopuščati, da se nekatere skupine soočajo z več boleznimi in zgodnejšo smrtjo kot druge. Politike, ki obravnavajo determinante zdravja, kot sta izobrazba in socialnoekonomski status, so bistvene za ustvarjanje enakih možnosti za dobro zdravje.«
Nacionalni inštitut za javno zdravje sodeluje pri vrsti nalog, vodil pa bo delo na področju trajnosti
Poudarja tudi potrebo po enotnem pristopu.
»Pandemija je poudarila pomen čezmejnega sodelovanja pri reševanju zdravstvenih kriz. Nenalezljive bolezni kljub počasnejšemu napredovanju predstavljajo pomembno zdravstveno krizo, ki zahteva usklajeno ukrepanje,« je dejal.
Nacionalni inštitut za javno zdravje sodeluje pri vrsti nalog, vodil pa bo delo na področju trajnosti.
»Za Nacionalni inštitut za javno zdravje in s tem javno zdravje v Sloveniji nameravamo posodobiti pristope na področjih in tematikah projekta skupnega ukrepanja, pomladiti time ter se še bolj povezati tako nacionalno in regionalno kot tudi z različnimi skupinami deležnikov,« je povedala vodja projekta na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Mojca Gabrijelčič Blenkuš.
Projekt skupnega ukrepanja po njenih navedbah sovpada s pripravo strategije javnega zdravja za Slovenijo in sodelovanje v projektu lahko pripomore tudi k implementaciji nove strategije.
»Računamo na veliko svežih izkušenj, ki jih bomo prinesli v naš prostor, kar nekaj naših pa bomo tudi mi delili s partnerji,« je napovedala.
