sobotainfo
Sob, 16.3.2024 14:03
Spletni prevaranti so s pomočjo umetne inteligence zlorabili Valerijo Glavač, direktorico MOL Slovenija, predsednico Natašo Pirc Musar in predsednika vlade Roberta Goloba.

Spletni prevaranti so postali izjemno pretkani. Že pred nekaj tedni smo opozarjali na spletno prevaro, s katero želijo naivne uporabnike z obljubo o visokem zaslužku prepričati v to, da jim posredujejo svoje osebne podatke in plačilna sredstva.

 Takrat so spletni zlikovci zlorabili nekdanjo smučarsko šampionko Tino Maze, nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja ter MMC RTV Slovenija.

Z umetno inteligenco zdaj zlorabili Valerijo Glavač

Tokrat so spletni zlikovci izbrali druge znane osebnosti in šli še korak dlje. Spletne uporabnike želijo pretentati z lažnimi izjavami Valerije Glavač, direktorice MOL Slovenija, ki ima sedež v Murski Soboti, aktualne predsednice Nataše Pirc Musar in celo predsednika vlade Roberta Goloba.

Če so pri zadnjem poskusu prevare uporabnike poskusili pretentati samo z obdelanimi fotografijami in lažnimi izjavami, so tokrat s pomočjo umetne inteligence naredili deep fake oziroma lažni video posnetek. 

Na njem direktorica podjetja MOL Slovenija Valerija Glavač govori o izjemni priložnosti, ki naj bi prinašala enostaven zaslužek. Video posnetek deluje sicer precej kredibilno, ravno tako barva glasu vseh treh govorcev. 

Še najbolj ga izdaja način izgovorjave, saj vsi trije govorci govorijo v slovenskem jeziku, a z načinom izgovorjave, ki je značilen za srbohrvaške jezike.

Kaj je deep fake?

Deep fake posnetek je vrsta digitalno ustvarjenega ali močno modificiranega videa ali zvočnega posnetka, ki uporablja napredne tehnike umetne inteligence in strojnega učenja, predvsem tehnologije globokih nevronskih mrež, za ustvarjanje ali spremembo videzov in/ali zvokov v posnetku. 

Namen deep fake tehnologije je, da se obraz, glas ali obnašanje osebe na posnetku spremeni tako, da je videti kot da ta oseba počne ali govori nekaj, česar v resnici ni. Rezultat je lahko izjemno prepričljiv in težko ločljiv od pristnih posnetkov.

Želijo vaše plačilno sredstvo

Povezava pod posnetkom vodi na lažno spletno stran, ki je kopija novičarske spletne strani Delo.si, od koder nepridipravi poskušajo uporabnike zvabiti, da bi jim posredovali svojo telefonsko številko. 

Nato s pomočjo telefonskega klica od uporabnika poskušajo pridobiti podatke o plačilnih sredstvih, s katerimi bi investirali v lažne finančne instrumente.

MOL Slovenija se bori s prevaranti

Na MOL Slovenija smo se obrnili z vprašanji, glede spletne prevare, ki izrablja ime njihovega podjetja ter direktorice osebno. 

Kot so nam pojasnili, so s prevarantskimi oglasi seznanjeni ter jih poskušajo sproti prijavljati kot zlorabo blagovne znamke. Ti postopki so dolgotrajni, goljufi pa zelo spretni, dodajajo v službi za korporativno komuniciranje MOL Slovenija.

 »Želimo pa izkoristiti priložnost in tudi prek vašega medija naše sledilce, kupce pozvati, da ne nasedajo poskusom spletnih goljufov, ne klikajo na sumljive povezave, ne verjamejo ponudbam, ki so predobre, da bi bile resnične (na primer visoki donosi).«  

Kako prepoznati spletno prevaro?

Dotična lažna novica izgleda kot klasičen primer phishing sheme, ki se predstavlja kot priložnost za investiranje, podprta s strani vlade in visokih uradnikov. Vsebuje več značilnih elementov prevar, kot so:

  1. Zagotovljene visoke donosnosti z minimalno naložbo: Obljuba pasivnega dohodka v višini 3950 evrov od začetne naložbe 250 evrov je neobičajno visoka in nerealna. Takšne obljube se pogosto uporabljajo v prevarah, da pritegnejo žrtve.
  2. Vpletenost visokih uradnikov in priznanih podjetij: Uporaba imen predsednice države in direktorice priznanega podjetja dodaja navidezno legitimnost, vendar vlade in ugledna podjetja običajno ne promovirajo investicijskih platform na tak način.
  3. Omejeno število mest: Taktika ustvarjanja občutka nujnosti z omejenim številom mest je pogosto uporabljena metoda za hitro pridobivanje prijav od ljudi, preden imajo čas, da bi temeljito preverili legitimnost ponudbe.
  4. Postopek registracije, ki zahteva osebne podatke: Phishing sheme pogosto zahtevajo, da žrtve vnesejo osebne podatke ali izvedejo plačilo za 'registracijo' ali 'začetek naložbe', s čimer želijo pridobiti dostop do finančnih sredstev ali osebnih informacij.
  5. Pomanjkanje jasnih informacij o investicijskem programu: Pristne investicijske priložnosti običajno vsebujejo podrobne informacije o načinu delovanja naložbe, tveganjih in potencialnih donosih, medtem ko lažne novice in prevare običajno zagotavljajo zelo malo konkretnih podrobnosti.
  6. Čudovito obljube za vse državljane: Sporočilo, ki trdi, da je neka investicijska priložnost zdaj na voljo vsem državljanom in obljublja izboljšanje življenjskega standarda za vsakega posameznika, je neobičajno in neustrezno za resnične investicije.
  7. Pomembno je, da se ljudje vedno dodatno informirajo in preverijo verodostojnost takšnih obljub, preden delijo osebne podatke ali investirajo denar, še posebej, ko se to zdi predobro, da bi bilo res.

Starejše novice