Ljubljana je med 40 evropskimi mesti po kakovosti zraka pristala na 29. mestu. Pri onesnaženosti s finimi delci je celo sedma najslabša. Okoljevarstveniki opozarjajo na presežene mejne vrednosti in zahtevajo ukrepanje občine.
Ljubljana se je na lestvici kakovosti zraka med 40 večjimi evropskimi mesti uvrstila na 29. mesto, kažejo rezultati raziskave v okviru kampanje Clean Cities. Slovenska prestolnica presega novi letni mejni vrednosti Evropske unije za dušikov dioksid in fine delce PM 2,5, obenem pa spada med devet mest, ki nimajo vzpostavljene brez- ali nizkoemisijske cone.
Rezultati raziskave razkrivajo skrb vzbujajoče stanje tudi drugod po Evropi. Nove mejne vrednosti EU za onesnaženost zraka namreč izpolnjujejo le tri od 40 analiziranih mest.
Ljubljana je bila edino slovensko mesto, vključeno v raziskavo, in je prejela oceno D oziroma zadostno, pri čemer se je znašla tik nad mejo za še slabšo oceno E.
Le tri evropska mesta izpolnjujejo nove standarde
Raziskava evropska mesta ocenjuje na podlagi štirih kazalnikov: trenutne ravni onesnaženosti zraka, skladnosti z mejnimi vrednostmi nove evropske direktive o kakovosti zunanjega zraka, napredka v zadnjem desetletju in prometnih ukrepov, ki prispevajo k zmanjševanju onesnaženosti.
Države članice morajo novo direktivo v nacionalno zakonodajo prenesti do 11. decembra letos. Na podlagi omenjenih meril mesta prejmejo oceno od A do F.
Kot so v sporočilu za javnost poudarili v okoljski organizaciji Focus, so najvišjo oceno A prejela zgolj tri mesta: København, Stockholm in Helsinki. To so tudi edina mesta v raziskavi, ki že izpolnjujejo nove letne in dnevne mejne vrednosti EU za dušikov dioksid in fine delce.
Velika večina evropskih mest torej novih standardov kakovosti zraka še ne dosega.
Ljubljana pri finih delcih sedma najslabša
Podatki za slovensko prestolnico kažejo, da je bila povprečna koncentracija dušikovega dioksida v obdobju od leta 2023 do 2025 kar 24,9 mikrograma na kubični meter. Povprečna koncentracija finih delcev PM 2,5 je medtem znašala 13,9 mikrograma na kubični meter.
Obe vrednosti presegata novi letni mejni vrednosti EU, ki bosta začeli veljati leta 2030. Za dušikov dioksid bo meja določena pri 20 mikrogramih na kubični meter, za fine delce PM 2,5 pa pri 10 mikrogramih na kubični meter.
Ti mejni vrednosti sta obenem več kot dvakrat višji od smernic Svetovne zdravstvene organizacije, ki za dušikov dioksid priporočajo največ 10 mikrogramov na kubični meter, za fine delce pa pet mikrogramov na kubični meter.
»Pri onesnaženosti s finimi delci je Ljubljana sedma najslabša med 40 mesti. Od štirih mejnih vrednosti onesnaževal po novi direktivi izpolnjuje le dnevno mejo za dušikov oksid,« so opozorili v Focusu.
Slovenska prestolnica se tako pri onesnaženosti s finimi delci uvršča v spodnji del evropske lestvice.
Le 15 odstotkov mestnih avtobusov je električnih
Raziskava je posebej ocenila tudi prometne ukrepe, s katerimi mesta zmanjšujejo onesnaženost zraka. Ljubljana je na tem področju prejela zgolj dve od 10 možnih točk.
Po navedbah Focusa je eden ključnih razlogov odsotnost nizkoemisijske cone, ki bi omejevala dostop vozilom z največjimi izpusti.
Električnih je trenutno 15 odstotkov ljubljanskih mestnih avtobusov, fizično ločene kolesarske steze pa ima 37 odstotkov glavnih cest. Šolske ulice, namenjene omejevanju motornega prometa v okolici šol, ima le dva odstotka osnovnih šol.
V Focusu sicer priznavajo, da je Ljubljana z vzpostavitvijo območja za pešce v mestnem središču dosegla pomembno lokalno zmanjšanje koncentracij onesnaževal iz prometa.
Vendar opozarjajo, da območje za pešce zajema zelo majhen del mesta in zato ne more nadomestiti širših prometnih ukrepov. »Nizkoemisijske cone, ki bi omejila vstop vozilom, ki najbolj onesnažujejo, Ljubljana nima,« so poudarili.
Nekatera evropska mesta so onesnaženost že občutno zmanjšala
Kljub skrb vzbujajočim rezultatom raziskava kaže, da je izboljšanje kakovosti zraka mogoče doseči z ustreznimi ukrepi.
V številnih evropskih mestih so k zmanjševanju onesnaženosti prispevali uvedba nizko- in brezemisijskih con, elektrifikacija avtobusnega prometa, urejanje šolskih ulic ter izboljševanje kolesarske infrastrukture.
V zadnjem desetletju je več mest koncentracijo dušikovega oksida zmanjšalo za več kot tretjino, nekatera pa skoraj za polovico.
Posebej izrazit napredek pri zmanjševanju koncentracij dušikovega oksida so zabeležili v Københavnu, Stockholmu, Stuttgartu, Oslu in Londonu.
Pri finih delcih PM 2,5 so veliko zmanjšanje dosegli v Sofiji, Krakovu, širšem območju Lizbone in Københavnu. Kot pojasnjujejo v Focusu, je bilo to zmanjšanje večinoma povezano s spremembami pri ogrevanju gospodinjstev.
Pozimi se onesnažen zrak v Ljubljani zadržuje več dni
Na problematiko onesnaženega zraka v slovenski prestolnici je opozorila tudi Marjeta Benčina iz okoljske organizacije Focus.
Pojasnila je, da prebivalci Ljubljane onesnaženost zraka najbolj občutijo v zimskem času, ko se izpustom iz prometa pridruži še dim iz kurišč.
Zaradi lege mesta v kotlini in temperaturne inverzije se zrak v takšnih razmerah pogosto več dni ne prezrači, zaradi česar se onesnaževala kopičijo. »Da so ravni onesnaževal previsoke in zdravju škodljive, ni več vprašanje. Vprašanje je, ali se bomo sprijaznili s tem, da živimo v mestu z nezdravim zrakom. Mi se ne bomo,« je poudarila Benčina.
Ob tem je izrazila pričakovanje, da se bo Mestna občina Ljubljana namesto razprav o metodologiji raziskave in podatkih, pridobljenih z uradnih merilnih postaj, osredotočila na konkretne ukrepe.
»Namesto razprav o metodologiji in podatkih, ki so vzeti iz uradnih merilnih postaj, pričakujemo od mestne občine jasne ukrepe, ki bodo varovali naše zdravje, saj je to ena najpomembnejših vrednot,« je dodala.
Kotlinska lega ne sme biti izgovor za neukrepanje
V okoljski organizaciji opozarjajo, da posebne geografske značilnosti Ljubljane ne bi smele biti razlog za odlašanje z ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka.
Nasprotno, prav zaradi kotlinske lege bi moralo mesto po njihovem mnenju sprejeti strožje ukrepe za zmanjševanje izpustov pri virih onesnaževanja.
Poročilo Clean Cities namreč ugotavlja, da geografski pogoji sicer pomembno vplivajo na onesnaženost zraka, vendar ne preprečujejo napredka. Manj ko mesto onesnažuje, manj onesnaževal se lahko nakopiči v ozračju.
Kot primer dobre prakse izpostavljajo nemški Stuttgart, ki prav tako leži v ozki in slabo prevetreni dolini, znani kot stuttgartski kotel. Mesto je leta 2008 uvedlo nizkoemisijsko cono in jo v naslednjih letih postopoma zaostrovalo. S takšnimi ukrepi je raven dušikovega dioksida v zadnjem desetletju skoraj prepolovilo.
Po oceni okoljevarstvenikov Stuttgart dokazuje, da je mogoče tudi v mestih z neugodnimi geografskimi razmerami bistveno izboljšati kakovost zraka.
Okoljevarstveniki svarijo še pred načrtovano sežigalnico
V Focusu so ob predstavitvi rezultatov raziskave opozorili tudi na načrtovano sežigalnico odpadkov, ki bi lahko po njihovih navedbah dodatno poslabšala kakovost zraka v Ljubljani.
Pri sežiganju odpadkov namreč nastajajo fini in ultrafini delci, rakotvorni dioksini ter težke kovine.
Okoljevarstveniki opozarjajo, da bi se lahko zaradi temperaturne inverzije, ki je v ljubljanski kotlini posebej izrazita pozimi, ta onesnaževala v zraku zadrževala več dni.
»V mestu, ki že danes presega nove mejne vrednosti EU za delce in dušikov dioksid ter leži v kotlini, kjer se onesnažen zrak pozimi dolgo zadržuje, bi bil vsak nov vir emisij korak v napačno smer,« so sklenili v okoljski organizaciji Focus.