Film OF
Termin
Lokacija
Slovenska kinoteka
𝗙𝗶𝗹𝗺 𝗢𝗙
𝟮𝟴. 𝗮𝗽𝗿𝗶𝗹𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟯 – 𝟯𝟬. 𝗮𝗽𝗿𝗶𝗹𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟯
Filmski cikel Film OF je poklon ideji Osvobodilne fronte kot boja proti okupatorju in vsem vrstam fašizma. Film OF je klic po človečnosti, bratstvu, sestrstvu in svobodi, je poziv k igri in izzivanju norm, tudi filmskega jezika. Film OF v svojem klicu po svobodi združuje visoko in nizko, žanr s kultnim in z avtorskim podpisom. Film OF je igrivo ohranjanje spomina na del zgodovine, ki še vedno napaja filmske podobe in družbeno zavest.
𝗣𝗥𝗢𝗚𝗥𝗔𝗠:
⇨ 28. 4. petek
18.00
𝗣𝗲𝘁𝗲𝗿𝗶𝗰𝗮 𝗼𝘇̌𝗶𝗴𝗼𝘀𝗮𝗻𝗶𝗵 (Bastardi senza gloria)
Enzo G. Castellari, Italija, 1977, 35 mm, 1.85, barvni
Razbojniška banda junaških ameriških vojakov se proti koncu druge svetovne vojne klati po razdejani Evropi, zatakne v goltancu nacistične pošasti in mesarske podvige krona z razstrelitvijo vlaka.
Umazani kult notoričnega kralja evropskega žanrskega smetja Enza Castellarija, ki je trideset let kasneje navdihnil tudi mnogo slavnejše Tarantinove Neslavne barabe.
20.30
𝗡𝗲𝘀𝗹𝗮𝘃𝗻𝗲 𝗯𝗮𝗿𝗮𝗯𝗲 (Inglourious Basterds)
Quentin Tarantino, ZDA/Nemčija, 2009, 35 mm, 2.35, barvni
Odpadniški vod krvoločnih ameriških vojakov judovskega porekla se v okupirani Evropi, globoko zasovražnikovimi črtami, znaša nad nacisti in zavezniške sile lastnoročno pripelje do zmage.
Filmski dvojček: ogled dveh filmov za ceno ene vstopnice.
⇨ 30. 4. nedelja
20.00
𝗩𝘇𝗽𝗼𝗻 (Voshoždenje)
Larisa Šepitko, Ukrajina (Sovjetska zveza), 1977, 35 mm, 1.37, čb
Belorusija, zima 1942. Borca partizanskega odreda Sotnikov in Ribak se odpravita iskat živila zase in za soborce. Na domu nemškega poveljnika najdeta ovco, a njuno vrnitev v tabor prestreže nemška patrulja. V ujetništvu Sotnikov ostane načelen – kljub mučenju ne popusti in ne odgovarja na vprašanja krvnikov. Ribak pa meni, da bi morala za preživetje narediti vse, kar je v njuni moči. Le eden od njiju bo ostal živ. A za kakšno ceno? Zadnji, z berlinskim zlatim medvedom nagrajeni film Larise Šepitko, pretresljivo hvalnico neupogljivosti človeškega duha, je oblast označila za »religiozno parabolo z mističnim pridihom«, cenzuri pa je ušel, ko je do solz ganil funkcionarja komunistične partije.
