Premierno | Edmond Rostand, Martin Crimp Cyrano de Bergerac

Edmond Rostand 𝗖𝘆𝗿𝗮𝗻𝗼 𝗱𝗲 𝗕𝗲𝗿𝗴𝗲𝗿𝗮𝗰
Prevajalec 𝗕𝗼š𝘁𝗷𝗮𝗻 𝗚𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰
Avtor priredbe 𝗠𝗮𝗿𝘁𝗶𝗻 𝗖𝗿𝗶𝗺𝗽
Režiser 𝗧𝗶𝗻 𝗚𝗿𝗮𝗯𝗻𝗮𝗿
𝘗𝘳𝘷𝘢 𝘴𝘭𝘰𝘷𝘦𝘯𝘴𝘬𝘢 𝘶𝘱𝘳𝘪𝘻𝘰𝘳𝘪𝘵𝘦𝘷
𝗣𝗿𝗲𝗺𝗶𝗲𝗿𝗻𝗼 14. 4. ob 20.00 | Veliki oder
𝗣𝗼𝗻𝗼𝘃𝗶𝘁𝘃𝗲 𝘃 𝗮𝗽𝗿𝗶𝗹𝘂 16., 17., 18. in 19. 4.
Zadnja premiera pred celovito prenovo SNG Drama Ljubljana bo prva slovenska uprizoritev drame Cyrano de Bergerac v režiji Tina Grabnarja. Zgodba o lepoti, poeziji in ljubezni, ki jo je po Edmondu Rostandu priredil vrhunski britanski dramatik Martin Crimp, bo z avtorskim jezikom in izvirno glasbeno podobo sklenila zadnjo sezono v stari stavbi Drame.
𝘐𝘨𝘳𝘢𝘫𝘰
Tina Vrbnjak
Jure Henigman
Domen Novak, k. g.
Benjamin Krnetić
Nina Valič
Uroš Fürst
Gašper Lovrec, k. g.
Klemen Janežič
Saša Pavlin Stošić, k. g.
Rok Vihar

PREVAJALEC Boštjan Gorenc
REŽISER Tin Grabnar
DRAMATURG Rok Andres
DRAMATURŠKA SODELAVKA Ana Duša
LEKTORICA Tatjana Stanič
SCENOGRAFINJA Sara Slivnik
KOSTUMOGRAFINJA Tina Bonča
ASISTENTKA KOSTUMOGRAFINJE Nina Čehovin
AVTOR GLASBE Leon Firšt
KOREPETITOR Iztok Kocen
OBLIKOVALEC SVETLOBE Borut Bučinel
OBLIKOVALKA MASKE Julija Gongina

Cyrano de Bergerac je vsenaokrog znan kot izjemen vojščak, ki se lahko sam spoprime s celo armado razjarjenih bojevnikov. S tem ko kljubuje pariškim veljakom in javno ščiti državljanske svoboščine, si je pridobil že skorajda zvezdniški status ponosnega upornika. Slovi tudi po virtuoznem kovanju verzov. Zdi se, da zna pero sukati še spretneje kot meč. Z besedami lahko prodre vse do največjih globočin prefinjene ženske duše, ki jo razume bolje kot marsikateri ljubimec iz sedemnajstega stoletja. Toda Cyrano de Bergerac ima velik nos. To je nos, ki mu kot nekakšna ogromna in nepremostljiva prepreka zapira pot do prave ljubezni. Neskončno je zaljubljen v lepotico Roksano, pa ji tega preprosto nikoli ne zaupa. Kar bi se lahko končalo kot čudovita renesančna romanca, se zato sprevrže v eno najbolj tragičnih ljubezenskih zgodb iz zgodovine svetovne književnosti.
Sodobni angleški dramatik Martin Crimp je prepisal eno od klasičnih del francoske literature. Z verzi, ki se poigravajo z elementi rapanja in spoken word pesmi, je na novo vzpostavil pravila vezane besede v dramski literaturi. Visok jezik je postavil ob bok profanemu in tako razprl bitko med protagonisti. Ti tekmujejo v tem, kdo bolje in bolj spretno rima. V visokih pariških krogih namreč nekaj veljaš samo, če znaš izjemno dobro kovati stihe. S takšnimi metagledališkimi postopki uspe Martinu Crimpu ob kopici pikrih opazk lahkotno ošvrkniti družbenopolitična razmerja francoske renesanse, ki jih duhovito vzporeja z enaindvajsetim stoletjem. Njegova lingvistična mojstrovina se z različnimi humornimi peripetijami postopoma zgosti okrog vprašanja lepote in lepotnih idealov. Raziskuje sram in jezo, ki ju občuti sodobni človek, ker njegova zunanja podoba ne ustreza nedosegljivim družbenim normam. V času pobezljanega narcisizma se zato sprašuje, kako živeti zares izpolnjeno življenje.
Tin Grabnar