V Sloveniji rojena Melania Trump stoji ob strani najbolj kontroverznega moškega v Ameriki. Je žena Donalda Trumpa, nekdanja manekenka in model, za Američane pa priseljenka iz socialistične Jugoslavije.
»Kot zasebna oseba, ki je bila pogosto predmet javnega nadzora in napačnega predstavljanja, čutim odgovornost, da razjasnim zapis in zagotovim dejansko poročilo o svojih izkušnjah,« je zapisala v knjigi, ki jo je naslovila preprosto: Melania.
Odraščala je v komunizmu, vendar se ji ni zdelo tako slabo
Melania, rojena leta 1970 v Sloveniji, nejasno opisuje odraščanje s svojo starejšo sestro Ines v domu Amalije, njene matere oblikovalke, in očeta Viktorja Knavsa, ki se je povzpel po karierni lestvici državnega avtomobilskega podjetja Slovenija Avto.
Melania opisuje glamurozno odraščanje - živeli sta v trisobnem stanovanju, ki ga je lepo opremila njena mama, oče Viktor pa se je ponašal s floto avtomobilov. Družina je uživala na koncertih in počitnicah v tujini, za Melanio in njeno sestro pa je skrbela zasebna varuška.
»Medtem ko sta moja starša preživela pomembne politične dogodke, polne odmevov komunizma, hladne vojne in skrivnostne figure Tita, sama nista bila posebej politično dejavna,« piše.
»Kljub temu da je bila Slovenija del komunistične Jugoslavije, je bil tam komunizem drugačen od tistega v Sovjetski zvezi. Med odraščanjem sem se počutil bolj povezan z našimi sosedi v Italiji ali Avstriji kot z drugimi komunističnimi državami v vzhodni Evropi.«
V predzadnjem poglavju knjige se Melania spet pritožuje, da so jo mediji napačno predstavljali, medtem ko se Melania loti poročil o očetovih komunističnih povezavah in zapiše, da je bilo njegovo članstvo v komunistični partiji »posledica njegovega visokega položaja«.
Njegova pripadnost komunistični partiji je bila obvezna, saj je partija uvedla samodejno mesečno izplačilo dela njegove plače. Ta dogovor ni odražal njegovih političnih prepričanj, je še zapisala.
Melania je študirala industrijsko oblikovanje in arhitekturo v Ljubljani, delila stanovanje s svojo starejšo sestro, ki so jo starši kupili za dekleta, in kot bazo v prestolnici, preden se je njena manekenska kariera razmahnila in se je preselila v Italijo, nato v Pariz, preden se je preselila v ZDA.
Selitev v ZDA in dvorjenje Donalda
Pri 26 letih se je Melania leta 1996 preselila v New York, kjer je »hiter mestni tempo spodbudil mojo zagnanost in me ohranjal motivirano, ko sem rezervirala službe, snemala kampanje in iskala nove projekte,« piše o življenju v ZDA.
»Kmarjenje po glamuroznem, a zahtevnem svetu mode v New Yorku je zahtevalo moč volje in vzdržljivost. Kljub padcem sem ostala predana in zvesta svojim vrednotam. Čeprav so bila nekatera srečanja v panogi težka, sem se z njimi spoprijela mirno.«
Dve leti po selitvi v ZDA je prijatelj Melanio povabil na petkovo večerno zabavo v klub Kit Kat, žarišče Manhattna v devetdesetih letih; prispela sta z limuzino in se namestila v VIP prostor, kjer je Donald Trump – ki je bil na zmenku s svetlolasko – pristopil k Melaniini mizi, se z njo rokoval in se predstavil.
»Njegove oči so se napolnile z radovednostjo in zanimanjem, in ko je izkoristil priložnost, se je usedel poleg mojega in začel pogovor,« piše.
»Vprašal me je o času, ki sem ga preživel v New Yorku, o mojem slovenskem domu in mojih popotovanjih po svetu … Že od začetka najinega pogovora me je očarala njegov šarm in lahkotnost.
Okoli naju je bilo toliko živahne dejavnosti, toda zaradi njegove osredotočenosti na najino interakcijo sem se počutila kot središče njegovega sveta … Ugotovila sem, da me privlači njegova magnetna energija.«
»Ko je njegov spremljevalec za trenutek odšel, me je prosil za telefonsko številko. Njegovo prošnjo sem vljudno zavrnila. Bil je malo presenečen.«
Potem pa je Melania prosila Donalda za njegovo številko, on pa ji je dal vizitko z dvema ročno napisanima številkama; poklicala je prvo in mu pustila sporočilo na domači telefonski tajnici.
Tisto noč jo je poklical nazaj, nato pa jo je tisti konec tedna povabil na svojo posest v Bedfordu v New Yorku – pobral jo je in jo sam odpeljal v črnem mercedesu.
»Bil je nekoliko starejši od mene, a jaz sem pri osemindvajsetih začutila takojšnjo povezanost z njim,« piše in ugotavlja, da sta bila njegova »delovna etika in uspeh vredna občudovanja«.
»Projiciral je občutek pristnosti. Imel je veselje do življenja, ki je bilo nalezljivo. Bil je uspešen in delaven, pa tudi tako prizemljen in resničen. To mi je bilo zelo všeč pri njem.«
»Po vrnitvi domov se mi je vrtelo od veselja. Res je redek občutek, da se takoj povežeš z nekom na tako globoki ravni. V Donaldovi družbi mi je bilo takoj udobno, kot da bi se najini duši že dolgo poznali. Najina kemija je bila neizpodbitna in najina povezava se je zdela naravna.«
Prve dneve razmerja je poskušala obdržati stran od oči javnosti, piše, saj sta uživala na zmenkih, večerjah s prijatelji ali ostajala doma – kjer sta delila svojo ljubezen do Eltona Johna in Elvisa.
»Kadar koli je doma igrala glasba, je povečal glasnost in me potegnil v spontani ples,« piše.
Hvali moževo »nežnost in skrbnost«, piše: »Donald še danes kliče mojega osebnega zdravnika, da preveri moje zdravje.«
Par se je poročil januarja 2005, sprejem pa je organiziral »v novi plesni dvorani v Mar-a-Lagu, ki jo je Donald hitel dokončati pravočasno«.
Materinstvo
Par je Barrona pozdravil marca 2006, Melania pa bolj toplo piše o svojem sinu – prvem fantu, ki je zasedel Belo hišo po Johnu-Jonu.
»Na začetku smo se osredotočili na prenovo ducata sob v zasebni rezidenci, saj je bil obstoječi slog zastarel ali ni bil po mojem okusu,« piše. »Barronova soba je bila prednostna naloga.
Bil je prvi deček, ki je živel v Beli hiši po Johnu Kennedyju mlajšem, otroške sobe pa so bile že približno šestdeset let urejene za deklice, zato je bilo pomembno ustvariti prostor, ki je ustrezal Barronovim interesom.«
Njena razlaga o daljšem času, ki ga je potrebovala, da se je po Trumpovi inavguraciji preselila v Washington z Barronom, se konča s skromnim obtoževanjem Obame.
»Običaj je, da prihajajoča prva družina začne proces selitve, ko se odhajajoča prva družina decembra odpravi na praznike, in razumem, kako pomembno je slediti tradiciji na ta način,« piše Melania.
»Naša ekipa žal decembra ni prejela dostopa, ki smo ga zahtevali za obisk rezidence Bele hiše.
»Kljub temu da smo stopili v stik z Obamovo ekipo in zahtevali primeren čas za naš obisk, tedne nismo prejeli odgovora. Ko smo končno prejeli informacije, so bile polne napak.
To je zavleklo načrtovanje in s prenovo sem lahko začel šele po inavguraciji, ko smo že bili v Beli hiši. Ti trije tedni bi bili ključni za meritve, zbiranje načrtov in začetek priprav.«
Melanijina osebna politika
Čeprav se strinja z moževo demonizacijo medijev, pa se zdi, da njuni politični ideologiji nista posebej usklajeni. Melanijina lastna prepričanja, če upoštevamo spomine, predstavljajo nekakšno krpanko, ki prečka strankarske meje.
V nasprotju s 45. predsednikom in republikansko stranko Melania podpira pravico ženske do izbire in piše, da ji »temeljna pravica ženske do osebne svobode, do lastnega življenja, daje pooblastilo, da prekine nosečnost, če želi.«
Nadalje se pridružuje liberalnejšim stališčem in piše o svoji grozi, ko je izvedela za politiko »ničelne tolerance« Jeffa Sessionsa, ki je na koncu ločila na tisoče otrok od njihovih staršev in skrbnikov v mejnih zaporih.
»Sočustvujem z vsemi, ki si želijo v tej državi najti boljše življenje,« piše. »Kot priseljenka zelo dobro razumem potreben, čeprav naporen proces, da zakonito postaneš Američan.
Čeprav podpiram močne meje, je bilo dogajanje na meji preprosto nesprejemljivo in je bilo v nasprotju z vsem, v kar verjamem.«
Njeno stališče do drugih vprašanj pa se vrača nazaj na trdno republikansko ozemlje – na primer, ko gre za vključevanje trans v športu.
»Moška telesa imajo na splošno fizične prednosti – mišično moč, višino, gostoto kosti in kapaciteto pljuč –, ki lahko vplivajo na poštenost tekmovanja, tudi na srednješolski ravni,« piše.
»Nekateri trdijo, da je število transšportnikov malo, vendar lahko celo eden poruši ravnovesje v ženski ligi ali turnirju zaradi teh fizičnih prednosti ... Kot mnogi od vas veste, v celoti podpiram skupnost LGBTQIA+. Zagotoviti pa moramo tudi, da so naše športnice zaščitene in spoštovane. Čas je, da se naše polarizirane skupnosti združijo, vrnejo v središče in ponovno odkrijejo spoštovanje in strpnost do različnih misli in prepričanj.«
Melania še opisuje, da je za predsednika Trumpa skrbela, ko je zbolel za covidom, govori tudi o tem, kako je obupano poskušala priti do Trumpa po julijskem poskusu atentata: »Šele ko sem slišala njegov glas, sem lahko končno verjela, da je res v redu.«
Včasih pa je opis zakonske zveze nedvomno formalen.
Pogovor para dan po tem, ko je bil izvoljen za predsednika, je na primer osupljiv v svoji nenavadnosti, ko Melania podrobno opisuje njun »zasebni trenutek«.
»Čestitam,« piše, da mu je rekla. »Kakšen dosežek. Vsi ti drugi ljudje ... in zmagal si. Ti si predsednik Združenih držav Amerike.«
Starejše novice
