Foto: Branka Keser
Profile picture for user Nika Vajnhandl Nika Vajnhandl
Ustvarjeno dne
Ned, 20.2.2022 13:54
Krater je eksperimentalni skupnostni prostor, kakršnih v mestu ne najdemo veliko.

Če se sprehajamo po Peričevi ulici, kaj kmalu vidimo vhod v gradbeno jamo Bežigrajski krater. Iz urejenega dela mesta, kjer so bloki in ceste, vstopimo v z ograjo zagrajen hektar in pol velik kotiček narave sredi mesta.

Krater je slabih 30 let opuščena gradbena jama, ki jo je zavzela narava. Lokalni prebivalci niso imeli dostopa do tega prostora, dokler ni maja 2020 tja prišlo pet ljudi jedrne ekipe Kraterja in tam začelo izvajati aktivnosti.

Foto: Branka Keser

Govorili smo z dvema članoma jedrne ekipe Kraterja, Gajo Mežnarič Osole in Primožem Turnškom, ki sta nam pojasnila več o tem edinstvenem prostoru v Ljubljani.

Foto: Branka Keser

Trajnostni način uporabe invazivnih rastlin

Iniciator Kraterja je društvo Trajna. Tam se že vrsto let ukvarjajo z raziskovanjem uporabe biomase invazivnih rastlin v papirništvu ali za oblikovanje novih materialov. 

Problematizirali so obstoječe paradigme v povezavi z invazivnimi vrstami, saj je dostikrat obravnava invazivnih rastlin povezana z ogromnimi količinami herbicidov, ki sicer zavirajo njihovo rast, a dodatno obremenjujejo okolje. 

Že vrsto let obstaja dikcija, da je invazivne rastline treba izkoreniniti in uničiti, na Trajni pa se jim zdelo pomembneje ljudi ozavestiti, da so določene rastline bolj prodorne – japonski dresnik ali zlata rozga – in bodo ostale. Zato Mežnarič Osole, ki je tudi del kolektiva Trajne, pravi, da se ji zdi bolj smiselno, da se jih naučimo uporabljati in tako omejevati njihovo širjenje.

Foto: Branka Keser

Invazivne rastline poseljujejo degradirana območja, kjer je človek ustvaril odprto nišo. Ker so to po večini pionirske rastline, se naselijo na teh nišah, kjer začnejo postopek regeneracije. Z gosto naseljenimi nadzemnimi deli ustvarijo veliko biomase, ki se skozi čas spremeni v humus in tako ustvarja nove plasti zemlje. Številne pa tudi proizvajajo ogromno število semen. Tako iz opustošenega območja privabijo novo življenje.

Na Trajni so prišli do mnogo uporabnih raziskav, zato se je zdel naslednji logični korak vzpostavitev mobilnih produkcijskih prostorov, na lokaciji, kjer te rastline uspevajo. 

Tako skušajo na Kraterju pokazati, kako lahko takšna degradirana območja, regeneriramo.

Kaj je Krater?

Krater je v prvi vrsti eksperimentalni skupnostni prostor, kakršnih v mestu ne najdemo veliko. 

Je prostor, v katerem se lahko naučimo, kako delovati kot skupnost, v katero pa so vključena tudi drevesa, glive in vse ostalo, kar mrgoli in biva.

Na tem prostoru se lahko torej eksperimentira s trajnostnimi principi delovanja.

Foto: Branka Keser

Delavnice

Krater se je oblikoval okoli treh mobilnih produkcijskih enot:

  • Delavnice ročne izdelave papirja
  • Lesne delavnice
  • Laboratorija za eksperimentiranje z materiali gob
Foto: Branka Keser
Foto: Branka Keser

Te delavnice so bile narejene v prvi vrsti za to, da lahko služijo kot prostori, kjer lahko oblikovalci, arhitekti, pa tudi lokalna skupnost, raziskujejo uporabo lokalno pridelanih materialov.

Lani so tako ponudili delavnice o kompostiranju, delavnice, kjer so si ljudje lahko izdelali »poličnike«, delali z lesom ali papirno kašo iz rastlin.

Foto: Branka Keser
Foto: Branka Keser

Povezujejo se z okoljskimi organizacijami, ki izvedejo razna predavanja, na Kraterju pa ponudijo praktični del delavnice.

Turnšek razlaga, da so določene delavnice zelo dobro obiskane. Hit med Ljubljančani je bila predvsem delavnica o kompostiranju, pove.

Foto: Branka Keser

Projekti Kraterja

Na Kraterju delujejo tako, da imajo svoje vsebine in projekte, ki jih prijavljajo na razpise, sam prostor pa ponujajo ustvarjalcem, raziskovalcem, arhitektom in različnim iniciativam v Ljubljani, da lahko prijavijo svoje projekte in v te vključijo infrastrukturo Kraterja.

Odprti so pa tudi za mimoidoče, lokalno skupnost in posameznike, za katere organizirajo delavnice. Vrata Kraterja so odprta zmeraj, kadar je nekdo iz ekipe tam. Tako lahko po predhodnem dogovoru  pridete na prostor in uporabite, recimo, orodje za predelavo lesa.

Foto: Branka Keser
Foto: Branka Keser
Foto: Branka Keser

Torej, Krater ni fiksen prostor, temveč je prostor, ki ga sooblikuje in preoblikuje skupnost. Okrog Kraterja se zato niza še veliko drugih vsebin. 

Primer tega je, da Krater tudi odpira in ustvarja Zavetišča za zavržene rastline. Že vrsto let opozarja na zavržene lončnice, zanje skrbi in na umetniško ustvarjalen način poskuša ozaveščati, kako lahko oblikujemo drugačne odnose do teh zelenih bitij.

Poleg zavetišča deluje na Kraterju tudi projekt Podnebne drevesnice. S tem projektom ozaveščajo javnost, kakšna drevesa je smiselno saditi za prihodnost, saj je jasno, da se bo podnebje tudi v Ljubljani čez nekaj let spremenilo, zaradi česar bodo ekosistemi drugačni. Tako učijo, na kakšen način lahko prilagodimo zelene površine – skupnostne ali zasebne – da bi bile bolj odporne za tovrstne spremembe. 

Tako na Kraterju raste več kot 200 dreves, ki jih nameravajo posaditi po Ljubljani. Tako lahko pridete po nasvet in sadike dreves na Krater.

Kraterju se prihodnje leto pridružuje tudi Agro-divizija. Cilj je, da bi na Kraterju vzpostavili rastlinjak za sajenje sadik, ki bodo potem služile za njihovo skupnostno njivo na Barju. Radi bi torej pridelovali sami svoje sadike in se učili, kako jih lahko pridelujejo.

Foto: Branka Keser
Foto: Branka Keser
Foto: Branka Keser

Ohranjanje biotske raznovrstnosti ob človeškem posegu

Krater se na pobudo lokalne skupnosti širi, a se pobudniki zmeraj bolj zavedajo, da to ni neomejen prostor in, da se ne more širiti neskončno. 

Mežnarič Osole za Ljubljanainfo pravi, da se ji zdi pomembno, da ohranijo Krater kot prostor biodiverzitete, zato se pojavlja vprašanje, koliko človeškega posega Krater še premore in na kakšen način lahko podprejo nečloveške prebivalce, da bi ohranjali njihov obstoj na sami lokaciji.

Ugotovitve, do katerih so že prišli

Čeprav Krater ne deluje dolgo časa, že izvajajo raziskave, ki privedejo do pomembnih ugotovitev. 

Kot primer Turnšek navede izvajanje raziskave vročega kompostiranja kot način ogrevanja. Trenutno celoten proces dokumentirajo, merijo temperaturo, imajo kup senzorjev, razmišljajo o tem, ali je stvar ponovljiva na drugih lokacijah … 

»Skratka, testiramo prakso, da bomo imeli študijo primera, s katero bomo opozorili ljudi na trajnostni način ogrevanja, ki bo primeren za recimo rastlinjake …« razlaga.

Foto: Branka Keser

Krater bo na tej lokaciji le še do konca leta 2023

Sicer pa je lahko ekipa Kraterja vzdrževalec te javne površine le do konca leta 2023. Zato je tudi vsa infrastruktura Kraterja postavljena z miselnostjo na to, da je mobilna. 

Foto: Branka Keser

Ko bo čas, da se Krater seli, saj bo na njegovem mestu zrasla pravosodna palača, Turnšek razlaga, da bodo vso infrastrukturo naložili na tovornjake in odpeljali na drugo lokacijo, ki pa še za zdaj ni znana.

Foto: Branka Keser

Želijo pa si, da bo naslednja lokacija trajnejša, da bi lahko s svojim delom delovali dolgoročno. Namreč za trajnostni razvoj so potrebne dolgoročne raziskave, do hitrih ugotovitev človek težko pride v krajšem času, pravi Mežnarič Osole.

Starejše novice