Nika Vajnhandl
Alenka Klemenčič Holynski že 27 let šola pse. Zadnjih 12 let se s tem ukvarja profesionalno – ustanovila je šolo za pse Bajka.
Vse skupaj se je začelo, ko je dobila svojega psa in z njim šla v pasjo šolo. Kmalu jo je pritegnil »pasji svet« in začela jo je zanimati psihologija psov – v smislu sobivanja psa s človekom.
»Ko sem se pred 27. leti začela ukvarjati z vzgojo psov, jih je bilo večina še v pesjakih, na verigah … Bolj malo jih je bilo v dnevni sobi. Danes so na srečo tisti na verigah zgolj izjeme,« razlaga.
Njena pot je šla preko kinoloških društev, a se je kar hitro odmaknila na samostojno pot, saj ni bil njen glavni cilj pridobiti izpit, temveč znanje o tem, kako ljudje sobivamo s psi.
Urbana vzgoja psov
Na samostojni poti je pripravila urbani program, ki temelji na tem, da se psi med sabo družijo in hodijo na sprehod v urbanem okolju.
»Predvsem se mi zdi pomembno, da ozaveščamo lastnike psov, da je popolnoma nedopustno, da ne poberemo kakcev za sabo in pustimo lulati samcem vsepovsod,« za Ljubljanainfo razlaga pasja vzgojiteljica.
Tako Alenka Klemenčič Holynski poskuša vzgojiti pse tako, da bi lahko brez težav bivali v mestu.
Psi v Ljubljani
Če se sprehodite po Ljubljani, boste opazili, da niso vsi lastniki psov vestni pri pobiranju iztrebkov.
»Dajmo pogledati, koliko je dreka na cesti, potem pa se lastniki psov vprašajmo, zakaj nas drugi ne marajo in nas omejujejo. Namreč svoboda lastnikov psov se konča ravno tam, kjer se začne svoboda tistih, ki psov nimajo,« pove Alenka Klemenčič Holynski.
V Ljubljani je namreč na relativno majhnem prostoru veliko psov. Zato je za svojimi psi treba pobirati iztrebke.
Ozaveščanja o tem, da je treba pasje iztrebke za svojimi štirinožnimi prijatelji pobirati, je v Ljubljani veliko – po parkih imamo razne table, ki na to opozarjajo. Kljub temu pa pasja vzgojiteljica meni, da ljudje ne bodo začeli tega upoštevati, dokler v primeru neupoštevanja pravil, ne bo sankcij oziroma denarnih kazni.
Prav tako pasja vzgojiteljica opaža, da je mnogo psov v ljubljanskih parkih – na primer v Tivoliju – izpuščenih, neprivezanih.
»Če imamo še tako prijazne pse, se je treba zavedati, da se jih lahko recimo otroci bojijo. Pa tudi, ne smemo jih puščati na otroška igrišča. Otroci imajo lahko poleg strahu, tudi razne alergije na pasjo dlako, slino …« razlaga.
Pasja psihoterapija
Čedalje več je kužkov, ki imajo takšne in drugačne travme. Zato Alenka Klemenčič Holynski dela tudi na rehabilitaciji psov, ki nosijo breme preteklosti s seboj.
»Pri takšnih težavah je veliko dela na lastniku psa. Namreč, treba je spustiti pričakovanja in priti psu nasproti,« razlaga.
Čedalje večji problem pri psih je tudi ločitvena tesnoba. Namreč, v letu koronavirusa je večina lastnikov bilo doma, ob svojih psih, ki pa so se tega navadili.
Zato sedaj, ko se stanje počasi vrača v normalo in so psi spet sami za čas lastnikovega delovnika, se pogosto pojavljajo težave - psi lulajo po stanovanju, neprestano lajajo, uničujejo lastnino …
»Ločitvena tesnoba je ena izmed tesnob, ki pri psih obstaja že zelo dolgo. Je pa povečana glede na izvor psa in na žalost tudi zaradi koronskega leta in pol, ki se nam je zgodilo,« razlaga.
Umiriti psa
Pri travmah, ločitveni tesnobi in ostalih psihičnih obolenjih psov, se raven stresa pri psih poveča. Zato je treba psa umirjati.
To se ne zgodi čez noč: Postopek traja kar nekaj časa, saj mu je treba omejiti gibanje in si pomagati z raznimi hormoni sreče. Prav tako pa ni enoznačnega recepta – psa je treba opazovati in mu zagotoviti varno okolje.
Zato v svoji pasji šoli zagotavlja tečaje za prevzgojo psa.
Tečaji so videti tako, da se naprej opravi telefonski pogovor, kjer lastnik psa pojasni težave. Nato sledi individualno srečanje z lastnikom in psom, ki poteka v pasji šoli, saj želi Alenka spoznati psa v nevtralnem okolju.
Na vseh naslednjih srečanjih, pasja vzgojiteljica poskuša delati na umirjanju psa. Ne zanima je, zakaj se pes razburi, bolj je pomembno najti način, da psa pomiri.
Jasno pa poudarja tudi, da je stroga zagovornica vzgoje psov brez kazni.
Starejše novice
