Zoran Didek, Vrbe ob Savinji 1935 / Foto: Cankarjev dom
Patricija Fašalek
Sre, 20.4.2022 20:00
Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov je sestavljalo 14 pomembnih slovenskih umetnikov iz obdobja tridesetih let, ki se še danes uvrščajo med osrednja imena slovenske in jugoslovanske umetnosti 20. stoletja.

Leta 1937 je 14 slovenskih mladih umetnikov poskušalo zbrati sredstva za svoje delovanje, saj takrat služb za umetnikov ni bilo ravno na pretek. Večina od njih je študirala v Zagrebu, kjer je gostovala edina likovna akademija v Kraljevini Jugoslaviji, po vrnitvi domov pa so se skupaj soočili z negotovo situacijo 30. let in se povezali v Klub neodvisnih. V njihovo čast bo v Cankarjevem domu od danes dalje razstava Izven okvirja.

Gospodarska kriza, družbena protislovja ter zaostrene socialne in politične razmere so mladim umetnikom oteževale ustvarjanje in preživetje. Prvič so svoja dela skupaj razstavili leta 1936 v Jakopičevem paviljonu, leto kasneje pa so se združili v Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov. 

Pariz je veljal za umetniško središče

Ker niso imeli svojih prostorov, so se srečevali v gostilnah in kavarnah, še posebej radi so imeli gostilno Košak – tam so leta 1938 klub tudi formalno ustanovili. Poleg obiskovanja gostiln in ateljejev so skupaj hodili tudi na izlete. Njihovo najljubše mesto za obiske je bilo Pariz, saj je veljalo za umetniško središče. 

Skupino so sestavljali: Zoran Didek, Boris Kalin, Zdenko Kalin, Stane Kregar, France Mihelič, Zoran Mušič, Nikolaj Omersa, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat, Marij Pregelj, Karel Putrih, Maksim Sedej, Frančišek Smerdu in Evgen Sajovic. 

Izstopali so iz povprečja 

V okviru kluba so prirejali razstave, se borili za pravice umetnikov, ustanovitev Moderne galerije in likovne akademije, odkupe umetniških del, pisali v časopisih in revijah, prirejali umetniške plese in načrtovali študijska potovanja. 

Umetnost Neodvisnih je izstopala iz povprečja umetnosti tridesetih let in pomenila pomemben prelom v takratnem umetnostnem življenju, njihovo vzpenjajočo se pot pa je prekinila druga svetovna vojna. Ena izmed pomembnih problematik umetnosti tega časa je bilo vprašanje nacionalnega umetnostnega izraza, ki je zaposlovalo tudi Neodvisne. 

Delovanje kluba je odločilno zaznamovalo umetnost med obema vojnama, nato so člani kluba sooblikovali še povojno umetnost in kulturo. Nekateri med njimi so postali prvi profesorji na ljubljanski likovni akademiji.

Tudi današnji čas pred nas postavlja številne izzive

Njim v čast se danes ob 20.00 v Cankarjevem domu odpira razstava Izven okvirja. Skoraj polovica umetniških del je iz zasebnih zbirk in bodo javnosti predstavljena prvič, podrobneje bo predstavljeno tudi njihovo delovanje. Na razstavi bo mogoče videti sedemdeset umetniških del in dokumentarno gradivo. 

Generalna direktorica Cankarjevega doma, Uršula Cetinski, je odprtje razstave pozdravila z besedami, da razstava prihaja ravno ob pravem času: kot ob delovanju skupine Neodvisnih tudi današnji čas pred nas postavlja številne izzive in je razstava tako tudi v tem pogledu izjemno aktualna.

Kustosinja razstave Asta Vrečko je uvodoma povedala, da si je skupina mladih in ambicioznih umetnikov Kluba neodvisnih prizadevala za prav takšen prostor, kot je več let pozneje postal Cankarjev dom z Galerijo CD. Ena od njihovih zahtev je bila namreč tudi vzpostavitev prostora za razstavljanje moderne in sodobne umetnosti.

Kakšen je bil njihov odnos do nacionalne umetnosti?

»Eno glavnih vprašanj tega časa je bila nacionalna umetnost oziroma kaj je tisto, kar dela slovensko umetnost 'slovensko'. Odnos umetnikov do nacionalne umetnosti je bil zadovoljiti individualne standarde, se ozirati k evropskim tokovom in jih preseči. Želeli so narediti dobro nacionalno umetnost z elementi internacionalnosti,« je pojasnila Asta Vrečko. 

Razstava je opremljena tudi s citati, iz katerih je mogoče je razumeti odnos Neodvisnih prav do tega vprašanja. »Neodvisni se razlikujejo od drugih umetnikov tega časa. V delih je čutiti, da so se naslanjali na umirjeni pariški modernizem, ki ga v našem prostoru tedaj še ni bilo, v delih Neodvisnih pa je že bil prisoten,« je še dodala kustosinja. 

Starejše novice