Poletje bo v Ljubljani v znamenju umetniških presežkov baleta.
Jutri se v Cankarjevem domu odpira razstava Legendarni Nurejev, na kateri si bo v prihodnjih poletnih mesecih moč ogledati kostume, v katerih je na plesnih odrih navduševal eden izmed najbolj cenjenih plesalcev vseh časov Rudolf Nurejev.
Poleg kostumov bo razstava ponudila sprehod skozi številne odrske trenutke iz baletnikove kariere, z izborom (nekaterih še nikoli prej objavljenih) fotografij francoske fotografinje Francette Levieux, ki je baletnika spremljala na odru in na vajah.
Razstava poteka v sodelovanju s Fundacijo Nurejev, kostumi in fotografije pa so v Slovenije pripotovale iz daljnega Singapurja, kjer so začele svojo veliko turnejo.
Gre za zasebno kolekcijo kostumov iz arhiva Nurejevega dolgoletnega sodelavca Charlesa Juda, ki je za posebno priložnost tudi pripotoval v Ljubljano.
Otvoritveni večer bo tako nekaj posebnega zaradi posebne priložnosti njegovega obiska in javnega pogovora o življenju njegovega slavnega plesnega mentorja Nurejeva, s katerim je prijateljeval in delal.
O razstavi smo spregovorili s kustosinjo Katjo Ogrin, ki se je v preteklih mesecih priprave razstave poglabljala v življenje in delo Nurejeva.
Zasebna zbirka Nurejeve fundacije
Poleg obširnega izbora zelo dobro ohranjenih plesnih kostumov, v katerih je svoje največje vloge odplesal Nurejev, bo na razstavi moč videti kar devetinštirideset črno-belih fotografij uradne fotografinje pariške opera, katere direktor je bil Nurejev od leta 1983. Podobe fotografinje Francette Levieux legendarnega baletnika prikazujejo bodisi v predstavah ali pa gre za utrinke iz vaj.
»V teh fotografijah lahko vidimo njegovo izraznost, njegov svet, v katerem se je ves čas vživljal v svoje vloge. Razstava bo posebna prav zaradi kombinacije kostumov in fotografij,« nam je zaupala Katja Ogrin.
»Kostumi so čudoviti pričevalci nekega trenutka, neke zgodbe. Vemo, da za kostume v operah in gledališčih skrbijo in jih tudi čistijo, vseeno pa kostum ohrani duha osebe, ki je plesala v njem, lahko začutimo, kako je stopila vanj in se prelevila v svoj lik, v njem ostane ves znoj, ki je bil vložen v vlogo. S kostumom plesalec dokončno stopi v svojo vlogo in postane svoja vloga. To je eden ključnih elementov v procesu gledališkega ustvarjanja.«
Kostumi so s prav posebno pošiljko v naše kraje prileteli iz Stockholma. Mi jih bomo nato pošiljali nazaj v Francijo. Ogrin je prepričana, da je rokovanje z njimi posebna čast, saj gre za izjemno delikatne ostanke nekega časa, ki so sicer zelo dobro ohranjeni, a jih namenoma niso šivali in popravljali, zato nosijo pečat svoje poti, na njih so vidne majhne poškodbe in obrabe, ki so posledica nošnje.
Velika razstava, velik izziv
Kot nam je povedala, je bil velik izziv umestitev razstavnih eksponatov, saj Cankarjev dom ni muzej kostumov in jih običajno ne razstavlja.
»Morali smo naročiti 14 do 15 lutk, saj po navadi ne razstavljamo kostumov. Vsaka taka stvar je specifična in zahteva določena znanja za katera se moraš povezati z določenimi strokovnjaki. Kostumi Nurejeva so relativno majhni, bolj drobni, lutke pa so na voljo v standardni velikosti, to so krojaški moški torzi iz stiroporja, zato bo treba vsakega prirediti in izklesati, da se bo kostum točno prilegal,« je dejala in obenem poudarila tudi, da je že sam razstavni prostor velike sprejemne dvorane Cankarjevega doma po svoje zahteven za postavitev takšne, zelo gledališko zasnovane, razstave.
Ker gre za ogromen in zelo svetel prostor, so se zato zavestno trudili, da bi v njem ohranili gledališki občutek, kot ga je zasnovala arhitektka in scenografinja Ana Rahela Klopčič v sodelovanju z grafično oblikovalko Mojco Vanelli. Na odru se v scenografiji navadno izhaja iz temnega prostora, ki se ga da dobro nadzorovati in osvetljevati posamezne dele, je dejala Katja Ogrin, medtem ko je velika sprejemna dvorana v tem smislu skoraj neobvladljiva.
Tako je bilo celotni ustvarjalni ekipi razstave Legendarni Nurejev vodilo, da bi ustvarili prostor nekakšnega avditorija, v katerega lahko obiskovalci/ke vstopijo in sami vzpostavijo živ dialog s kostumi in razstavljenimi podobami, koščki življenja velikega umetnika.
»Želimo, da bi obiskovalci začutili Nurejevo nesmrtnost in veličino, da bi lahko v Cankarjev dom prišli po svoj košček tega velikega baletnega umetnika.«
Obletnica Nurejeve smrti in baletni festival
Razstava bo na ogled v sklopu prve edicije novega mednarodnega festivala Plesne noči, ki se bo otvoril danes zvečer. Kot je zapisala generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski:
»Z mislijo na skupni baletni festival smo se v Cankarjevem domu ter Operi in baletu SNG Ljubljana spogledovali že nekaj časa. Kocka pa je padla med vožnjo z vlakom proti Rimu, kamor smo se odpravili na srečanje s koreografom Joséjem Carlosom Martínezom, ki je v naši koprodukciji januarja letos koreografiral balet Giselle. Martínez je nekaj mesecev zatem postal direktor baleta Narodne opere v Parizu. To častitljivo funkcijo je od 1983 do 1989 opravljal Rudolf Nurejev, ki je leta 1961 preskočil železno zaveso in spektakularno zapustil Sovjetsko zvezo. Naš prvi mednarodni baletni festival Plesne noči posvečamo prav njemu, saj se rojeva ob tridesetletnici smrti tega odrskega velikana.«
Poleg razstave bo v sklopu festivala potekal še pogovor, na katerem bo eminentni gost, bivši prvak pariške opere Charles Jude, povedal več o življenju slavnega Nurejeva. Poleg tega si bo moč v Cankarjevem domu po pogovoru ogledati dokumentarni film Beli vran, ki ga je o izjemni življenjski poti Nurejeva posnel Ralph Fiennes.
Nurejev ni nikdar nastopal v Sloveniji. A ga z njo povezuje glasba. V začetku devetdesetih se je učil dirigirati pri Urošu Lajovcu. Kot pove Ogrin, je bil to edini Slovenec, ki je imel umetniški stik z velikim baletnikom.
O Nurejevu, s katerim se je med pripravo razstave zelo zbližala, je večina ljudi povedala podobno: da je bil izjemna osebnost.
»Bil je eden izmed izjemnih ljudi, v njegovi prisotnosti je toliko ljudi začutilo spoštovanje in veličino. Človek, ki je bil tako zelo predan svoji strasti, da je vse življenje stremel k popolnosti. Ta strast je bila v zraku okoli njega, kot pravijo, si jo resnično lahko začutil. Srečni so tisti, ki so ga lahko videli plesati.«
Enkratna izkušnja, namenjena vsem
Kot poudarja kustosinja razstave Legendarni Nurejev, bo ta namenjena prav vsem. Razstava je namenoma zastavljena tako, da bodo v imenu Nurejeva spregovorili kostumi in fotografije same, saj po besedah kustosinje obiskovalk in obiskovalcev razstave niso želeli obremeniti z obilico besedil, temveč raje skozi razstavljene predmete prikazati izjemno veličino nekega življenja.
»Vsi, ki pripravljamo razstave, to počnemo za naše obiskovalce, da jim pripovedujemo zgodbe. Kar si želim, je, da bi ljudje ob ogledu razstave začutili nekaj lepega. Doživeli lepo izkušnjo. In to so tiste stvari, ki resnično bogatijo naše življenje. Zato bi vse iskreno povabila, da si razstavo ogledajo, saj je vprašanje, kdaj bo naslednja priložnost, da vidimo nekaj tako veličastnega, kot so kostumi legendarnega Nurejeva,« še dodaja naša sogovornica.
Razstava Legendarni Nurejev bo na ogled od 24. junija do 25. avgusta.
