Hakaroa Vallée je v Ljubljani odtekel 27 kilometrov v okviru evropskega izziva, s katerim želi pokazati, da sladkorna bolezen tipa 1 ni ovira za velike športne dosežke.
Ljubljana je danes postala ena od 27 postaj nenavadnega evropskega tekaškega izziva.
21-letni Hakaroa Vallée je pred državnim zborom začel svoj 27-kilometrski tek po prestolnici, s katerim opozarja na sladkorno bolezen tipa 1. Njegov cilj je v 27 državah Evropske unije preteči skupaj kar 729 kilometrov.
Vallée je svoj tek v Ljubljani začel ob 9. uri pred stavbo Državnega zbora. Pot ga je vodila po ulicah središča mesta, okoli poldneva pa se je njegov ljubljanski postanek zaključil s fototerminom nasproti parlamenta.
Ljubljana je bila ena od 27 evropskih prestolnic, ki jih mladi Francoz obiskuje v okviru svojega projekta Just Did It. Zasnova izziva je preprosta, a fizično zahtevna: 27 kilometrov v vsaki od 27 držav članic Evropske unije. Skupaj 729 kilometrov.
Sladkorna bolezen tipa 1 ni konec športnih ambicij
Vallée ima sladkorno bolezen tipa 1 tudi sam. Prav njegova osebna izkušnja je v središču projekta, s katerim želi opozoriti na predsodke, s katerimi se ljudje s to boleznijo še vedno srečujejo.
S športnimi podvigi želi pokazati, da sladkorna bolezen tipa 1 sama po sebi ne pomeni, da se mora človek odpovedati športu, zahtevnim ciljem ali poklicnim ambicijam.
21-letnik, ki študira na francoski visokošolski ustanovi CentraleSupélec, se je z zahtevnimi športnimi izzivi ukvarjal že pred evropskim tekom. Med drugim je s kolesom prepotoval Francijo, njegove aktivnosti pa so bile povezane z ozaveščanjem o sladkorni bolezni.
Društvo Just Did It, katerega ustanovitelj je Vallée, je nastalo prav z namenom, da bi mladim s sladkorno boleznijo pomagalo preseči občutek, da jih bolezen omejuje pri uresničevanju njihovih načrtov.
Štiri zahteve: od zgodnjega odkrivanja do odprave diskriminacije
Evropski projekt ima poleg športnega tudi izrazit ozaveščevalni in zagovorniški namen.
Med glavnimi cilji so spodbujanje zgodnjega odkrivanja sladkorne bolezni tipa 1 pri otrocih, zmanjševanje vsakodnevne stigmatizacije in izključevanja ljudi z boleznijo ter odpravljanje diskriminatornih omejitev pri zaposlovanju.
Projekt opozarja tudi na potrebo po prilagajanju zakonodaje in poklicnih predpisov sodobnim možnostim zdravljenja in spremljanja sladkorne bolezni.
To je pomembno predvsem zato, ker se je obravnava sladkorne bolezni tipa 1 v zadnjih letih močno spremenila. Sodobni sistemi za spremljanje glukoze in druge tehnologije ljudem omogočajo natančnejše spremljanje bolezni ter večjo samostojnost pri vsakdanjem življenju in športu.
Valléejev tek je zato več kot le športni podvig. Vsak kilometer je del kampanje, ki želi javnosti približati življenje s sladkorno boleznijo tipa 1 in pokazati, da diagnoza človeka ne opredeli v celoti.
Po ljubljanskih ulicah je tako danes odtekla še ena od 27 etap njegovega evropskega izziva. Če bo uspešno zaključil celoten projekt, bo v 27 prestolnicah pretekel 729 kilometrov – za bolezen, ki je ne želi videti kot oviro, temveč kot okoliščino, s katero je mogoče živeti tudi zelo aktivno življenje.
