V Slovenski kinoteki so danes odprli razstavo V objemu kina, s katero obeležujejo 30 let delovanja Kinoteke in 130 let prvih kinematografskih predstav na slovenskem ozemlju.
V Slovenski Kinoteki so danes otvorili razstavo V objemu kina, s katero obeležujejo 30-letnico ustanovitve kKinoteke in 130-letnico prvih kinematografskih predstav na slovenskem ozemlju.
Razstava predstavlja zgodovino kina pri nas, od potujočih kinematografov in prvih stalnih kinodvoran do sodobnih kinocentrov in art kinematografov..
Projekcijska kabina, stari kinosedeži in zemljevid ljubljanskih kinov
Razstava bo v razstavnih prostorih Slovenske kinoteke na Miklošičevi 28 na ogled do 19. decembra 2027. Avtorica je Špela Čižman, vodja obfilmskih zbirk in razstavnega programa v Slovenski kinoteki, prostorsko interpretacijo, oblikovanje in grafično podobo pa je pripravila Mojca Turk.
Razstava je zasnovana kronološko in prinaša izvirne predmete ter dokumentarno, fotografsko in avdiovizualno gradivo.
Obiskovalci si lahko ogledajo projekcijsko kabino s 35-milimetrskimi in digitalnimi projektorji, rekonstruirano kinodvorano s sedeži iz različnih obdobij in interaktivni zemljevid zgodovine ljubljanskih kinematografov. Prisluhnejo lahko tudi pričevanjem gledalcev različnih generacij.
Ob razstavi bodo v Dvorani Silvana Furlana vsak mesec vrteli izbrane filme, ki pripovedujejo zgodbe o razstavljenih predmetih. Vodena ogleda bosta v četrtek, 12. novembra, ob 18. uri in v soboto, 21. novembra, ob 16. uri, prijave zbirajo do dneva pred ogledom na [email protected]. Za mlajše obiskovalce so pripravili pedagoško pot in delavnice.
»Film se nadaljuje v gledalcih«
Slavnostnega dogodka se je udeležila tudi Uršula Menih Dokl, sekretarka na ministrstvu za kulturo, ki je v svojem nagovoru poudarila pomen ohranjanja filmske dediščine, kulturnega spomina in prostora, v katerem se filmske zgodbe srečujejo z občinstvom.
»Vsak film ima konec, zadnji kader, temo, odjavno špico. Toda dobra zgodba se s tem pravzaprav ne konča. Nekaj odnesemo s sabo iz kinodvorane. Včasih prizor, včasih repliko, podobo, glasbo, včasih samo občutek, ki si ga še dolgo ne znamo povsem pojasniti,« je povedala Menih Dokl.
Ob tem je izpostavila eno največjih moči filma – čeprav se zgodba na platnu konča, se nadaljuje v gledalcih. Film je po njenih besedah posebna umetnost tudi zato, ker si ljudje v isti dvorani ogledajo isti film, vendar ga vsak doživi nekoliko drugače. Vanj namreč prinašajo svoje izkušnje, spomine in pričakovanja.
Kinoteka je nastala z znanjem, vizijo in predanostjo filmu
Menih Dokl je spomnila, da Slovenska kinoteka svojo samostojno pot začela leta 1996, ko ni imela niti lastnega filmskega fonda. Imela pa je ljudi, znanje, vizijo in izjemno predanost filmu. Posebno mesto pri njenem nastanku je namenila prvemu direktorju Silvanu Furlanu, po katerem se danes imenuje tudi dvorana, v kateri je potekal dogodek.
Kinoteka je nastajala kot ustanova, katere naloga je sistematično zbiranje, raziskovanje in ohranjanje filmske dediščine ter njeno ponovno predstavljanja občinstvu. Po 30 letih se po njenih besedah kaže, kako pomembna in daljnosežna je bila ta vizija.
Filmska dediščina namreč ni zgolj zbirka podob iz preteklosti, temveč so v njej zbrane zgodbe ljudi, krajev in časov, ki jih ni več. Omogoča nam razumevanje obdobij, v katerih so ljudje živeli, razmišljali in dojemali svet, hkrati pa ponuja priložnost, da te podobe vedno znova odkrivamo z očmi današnje
Živeče fotografije so prispele z vlakom
Prvi potujoči kinematograf je na današnje slovensko ozemlje z vlakom prispel jeseni 1896, manj kot leto dni po prvi javni filmski projekciji v Parizu.
Kot so pojasnili v Slovenski kinoteki, je med oktobrom in novembrom svoje »živeče fotografije« pokazal prebivalcem Maribora, Celja in Ljubljane.
Prva stalna kinodvorana se je po navedbah kinoteke v Ljubljani odprla leta 1907. Razstava zgodbo nato spremlja vse do sodobnih kinocentrov in art kinematografov.
Kinoteka praznuje 30 let
Slovenska kinoteka je kot samostojna kulturna ustanova zaživela leta 1996.
Jubilejno sezono je septembra odprla z restavrirano različico filma Splav Meduze (1980) v režiji Karpa Godine, razstava V objemu kina pa je eden njenih osrednjih dogodkov.
