Pred začetkom novega študijskega leta so mladi z nami delili zgodbe o visokih najemninah, nenavadnih pravilih in neprijetnih situacijah pri zasebnih najemodajalcih.
Novo študijsko leto je tik pred vrati, z njim pa se za številne študente začne tudi iskanje strehe nad glavo.
Ker kapacitete študentskih domov ne zadostujejo za vse, je veliko mladih primoranih poiskati nastanitev pri zasebnikih.
Čeprav številni študenti pri zasebnih najemodajalcih najdejo korektne pogoje in prijetne bivalne razmere, pa se nekateri srečajo tudi z manj prijetnimi izkušnjami.
Z nami so svoje anonimne zgodbe delili študenti, ki so se pri iskanju ali bivanju v zasebnih nastanitvah v Ljubljani srečali z različnimi težavami.
Na njihovo željo objavljamo le njihovo starost in ime.
»Najemnino sva plačevali izključno v gotovini«
Zala, 23 let
Ena od študentk, s katero smo se pogovarjali, je povedala, da je živela pri zasebniku, ki je imel po njenih besedah v lasti več stanovanj v Ljubljani in na Primorskem. Najemnino naj bi s sostanovalko vsak mesec plačevali v gotovini.
»Bivala sem pri zasebniku, ki ima v lasti šest stanovanj v Ljubljani in še tri na Primorskem. Najemnino sva s sostanovalko plačevali vsak mesec v gotovini, saj je sam razlagal, da več kot polovice stanovanj sploh nima prijavljenih. Za tista, ki jih ima prijavljena, naj bi bila v pogodbi navedena precej nižja najemnina, da bi plačeval manj davka,« je povedala.
Kot dodaja, naj bi jima lastnik sam povedal, da od stanovanj mesečno prejme več kot osem tisoč evrov prihodkov.
»Tudi obiski niso bili dovoljeni«
Neža, 21 let
Neža je svojo izkušnjo opisala kot bivanje v dvostanovanjski hiši v bližini Verovškove ulice. Sprva naj bi bilo vse v redu, nato pa so se po njenem pripovedovanju začele pojavljati omejitve glede vsakdanjega življenja.
»V zgornjem stanovanju smo živele tri študentke, lastnika, starejši par, pa sta živela pod nami. Na začetku je bilo vse v redu, potem pa sta se začela neprestano pritoževati, da se preveč na glas pogovarjamo, da je po 22. uri mir, da preglasno premikamo stole in podobno.«
Kot pravi, naj bi jima lastnika povedala tudi, da obiski niso dovoljeni. Za sobo je plačevala 400 evrov mesečno.
»Dovoljene so bile samo lepe punce«
Elizabeta, 24 let
Nekoliko drugačno izkušnjo je imela Elizabeta, ki je stanovanje delila še z drugimi študentkami. Težava je nastala, ko se je ena od sostanovalk želela v stanovanje preseliti skupaj s partnerjem.
»Sprva je bilo vse videti super. Stanovanje je bilo prostorno, živele smo štiri študentke. Ko se je ena izselila, je sostanovalka vprašala, ali se lahko vseli njen fant, saj sta bila skupaj že dve leti in smo se ostale s tem strinjale.«
Po njenih besedah je najemodajalec temu ostro nasprotoval.
»Rekel je, da so dovoljene samo lepe punce, ki so res luštne. Na koncu je zahteval, da se cimra izseli, nato pa smo se izselile vse tri.«
»V treh mesecih so se pokvarile skoraj vse naprave«
Mila, 23 let
Mila je s partnerjem iskala manjše stanovanje v Ljubljani in našla garsonjero na Rakovi Jelši. Pri iskanju sta sodelovala z nepremičninskim agentom, lastnik pa je živel v tujini.
»Zahteval je štiri varščine, kar se nama je zdelo veliko, ampak stanovanje je bilo res lepo. Ko sva se vselila, pa so se začele težave – pokvarili so se pomivalni stroj, hladilnik, pralni stroj in še številne druge stvari.«
Kot pravi, naj bi lastnik za težave krivil njiju.
»Pisala sva mu, on pa naju je obtoževal, da sva vse uničila in da bova morala plačati vsako popravilo. Po nekaj mesecih sva se izselila, ker situacije nisva več želela nadaljevati.«
»Prišel je v stanovanje in brskal po najinih omarah«
Filip, 22 let
Filip je povedal, da na začetku z najemodajalcem ni imel težav. Situacija naj bi se spremenila, ko se je v stanovanje vselila tudi njegova partnerka.
»Ko sem živel sam, ni bilo nobenih težav. Potem pa se je vselila še moja punca, ki je prišla študirat v Ljubljano, in najemodajalec je začel biti nenavaden. Začel ji je pisati sporočila brez pravega razloga.«
Najbolj neprijetna situacija naj bi se zgodila, ko sta se s partnerko vrnila domov.
»Prišla sva domov in ga našla sredi spalnice, kako brska po najinih omarah. Rekel je, da preverja, ali je omara stabilna, ker naj bi bila nekoč nestabilna. Meni se je zdelo to zelo neprimerno.«
Študenti med visokimi cenami in pomanjkanjem izbire
Zgodbe študentov kažejo, da iskanje zasebne nastanitve v Ljubljani za marsikoga ni preprosta naloga.
Zaradi omejenih možnosti v študentskih domovih in visokih cen najemnin so mladi pogosto v položaju, ko morajo hitro sprejeti prvo možnost, ki se jim ponudi, tudi če pogoji niso idealni.
Študenti so kot najemniki pogosto bolj ranljiva skupina – mnogi se prvič srečujejo s samostojnim bivanjem, nimajo stalnih prihodkov in so zaradi začetka študijskega leta časovno omejeni. Prav zato je pomembno, da so pri iskanju nastanitve dobro obveščeni o svojih pravicah in da se pred podpisom pogodbe pozanimajo o vseh pogojih bivanja.
Ob vedno večjem povpraševanju po sobah in stanovanjih v Ljubljani pa ostaja vprašanje dostopnega in varnega bivanja za študente eden večjih izzivov tudi v prihodnje.
