Zanimanje za poklic dimnikarjev med mladimi iz leta v leto upada. Na edini srednji šoli v Sloveniji, ki izobražuje za ta poklic, že tretje leto zapored ni vpisa, program se zato naslednje šolsko leto ne bo izvajal.
Poklic dimnikarja je še kako pomemben in po besedah mladega dimnikarja tudi zelo zanimiv in razgiban. Enej Škorjanc, dimnikar pri ABD Dimnikarstvo Murska Sobota pravi, da se je za poklic dimnikarja odločil, ker mu je delo s strankami všeč, ni naporno, je zanimivo in raznoliko.
»Vsak dan se nekaj drugega dogaja, vsak dan druge stranke, različne peči,« o svojem delu razlaga Škorjanc.
A kljub temu zanimanja med mladimi za poklic dimnikarja ni. Na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor, ki edina v Sloveniji izobražuje za ta poklic, se šola le še en dijak.
Oprema je, dijakov ni
V učilnici za prakso imajo najsodobnejšo opremo, ki odgovarja vsem standardom, ni pa dijakov, ki bi jo uporabljali.
»Zdaj dve leti ni nobenega, zdaj imamo dijaka v tretjem letniku, nobenega v drugem, nobenega v prvem, pa tudi zdaj v prvega se nobeden ne vpisuje,« razlaga Ciril Ambrož, profesor praktičnega pouka in teorije na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor.
Vzrok za to, da ni zanimanja za poklic dimnikarja, naj bi po besedah predsednika komisije dimnikarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleksandra Županeka tičal v mačehovskem odnosu države do poklica in neorganiziranosti dejavnosti.
Zakon se izkorišča
Po zakonu o dimnikarskih storitvah iz leta 2017 lahko namreč uporabnik sam izbira izvajalca storitev, kar pa nekateri tudi izkoriščajo.
»Enkrat letno se lahko izvajalec zamenja, in tu so nekateri ljudje našli neko vrzel, kako se izogibati, in zato je tudi več požarov. Statistično je ugotovljeno, da so požari zgolj tam, kjer dimnikarska služba ne izvaja storitev oziroma se uporabniki izogibajo,« pojasnjuje Županek.
Dela za dimnikarje ne zmanjka
Čeprav se številni odločajo za kurjenje s toplotnimi črpalkami, še vedno ostaja veliko peči na klasična goriva, kjer je treba kurilne in plinovodne naprave redno vzdrževati. Kot je pojasnil Škorjanc, dan po navadi začne že ob šestih zjutraj pri prvi stranki, kjer očisti dimnik, peč in vse ostalo, kar je potrebno. Se pa za obisk pri stranki zmeni že dan prej.
Dimnikarji prinašajo srečo
Pravi, da so stranke zadovoljne, njega pa delo veseli. Srečni pa so tudi ljudje, ko ga vidijo, saj stara vraža pravi, da dimnikarji prinašajo srečo.
»Po navadi se primejo za gumb, to prinaša srečo. Zadovoljni in veseli pa so tudi na cesti, ko jih vidim, pozdravljajo,« smeje razlaga Škorjanc.
Tako upajmo, da bo poklic dimnikarja med mladimi spet postal bolj priljubljen in se bodo izšolali novi dimnikarji, da se bomo, ko jih srečamo na cesti, lahko še vedno prijeli za gumb.
