V luči zadnjih grozljivih dogodkov, ki so se zgodili v Peskovcih, je Sandra Babič, direktorica Centra za socialno delo Pomurje, spregovorila o družinskem nasilju, ki je v zadnjih letih nažalost v porastu.
K temu je pripomogla tudi epidemija, ki je ljudi zadrževala za štirimi stenami, kjer se je dogajalo nasilje.
Naloga Centra za socialno delo je zaščititi žrtev
Zaradi varstva osebnih podatkov otrok o konkretnem primeru Babič ni govorila, dejala je samo, da sta otroka na varnem. Minulo tragično dogajanje je navezala na nasilje, ki je vse pogostejše tudi v Pomurju.
Pojasnila je delovanje centra za socialno delo, kaj so njihove naloge v takih trenutkih in kako lahko pomagajo žrtvam nasilja.
»Naša naloga je, da poskušamo preprečiti takšne dogodke, da sploh ne pride do tega. S preventivnimi akcijami sodelujemo s Policijsko upravo Murska Sobota, v okviru medinstitucionalne skupine za preprečevanje nasilja v Pomurju. Ves čas se pripravlja določene aktivnosti, vse za preprečevanja nasilja v družini,« pojasnjuje delo centra za socialno delo Babič.
Zelo pomembno je, kako pristopimo k otroku
Otroku je treba nuditi najustreznejšo obliko pomoči, mu prisluhniti in mu dati vedeti, da ima vso podporo.
Ko so prvič v stiku z otrokom, ki je doživel travmo, je pomembno, da mu sporočijo, da mu bomo pomagali po naših najboljših močeh.
»To bomo naredili tako, da bomo z njim sodelovali, jih vključili v proces iskanja ustrezne pomoči in bomo v prvi vrsti sledili njegovim potrebam in koristim,« o pomoči otrokov razlaga Babič.
Zelo je pomembno tudi, kako pristopimo k otroku, ki je doživel tako travmatično izkušnjo. Sami morajo do otroka biti mirni, sočutni in empatični.
Ves čas se morajo zavedati, da tudi otrok, ki doživi tako grozljivo izkušnjo, ob ustrezni podpori primerne odrasle osebe, zmore to soočenje in ga lahko prebrodi.
»Ves čas je pomembna psihosocialna oblika pomoči otroku«
Center za socialno delo se zmeraj odzove nemudoma, tudi če se nasilje zgodi izven osnovnega delovnega časa. Zato deluje interventna služba, ki se vselej odzove na klic.
»Takoj gremo na teren in v prvi vrsti poskrbimo za otrokove osnovne potrebe kot so žeja, lakota ter da ga ne zebe. Nato začnemo iskati ustrezno namestitev.
Trudimo se, da sprva ustrezno namestitev najdemo znotraj širšega kroga sorodnikov. Če ne najdemo ustreznih sorodnikov, potem otroka namestimo v krizni center za otroke mlajše od šest let oziroma v krizni center za mladostnike,« o postopkih razlaga direktorica.
Tekom iskanja novega doma je otrok zmeraj vključen v dogajanje. Informira se ga o vsem, tako da ima ves čas občutek da kontrolira situacijo in da je slišan.
Center za socialno delo tudi ugotavlja, če otrok potrebuje zdravniško pomoč in ga nato pelje k zdravniku.
Pomembno je presekati mišljenje nekaterih
Takoj je potrebno prijaviti kakršnokoli obliko nasilja. Je pa potrebno vsak primer obravnavati posebej in določiti, kakšna je stopnja ogroženosti žrtve pri nasilju, kar določa družinski zakonik.
»Pomembno je, da se preseka mišljenje nekaterih staršev, ki pravijo, da so bili tudi oni v otroštvu tepeni in je z njimi vse vredu. Tu ni opravičila. Tudi kričanje je oblika nasilja,« pojasnjuje Babič.
Ponavadi začenjajo z najmilejšimi ukrepi, to je omejitev starševske skrbi za otroka. V postopku najprej ugotovijo, kako visoka je ogroženost otroka in kdaj ga lahko odvzamejo nasilnim staršem.
Naloga centra za socialno delo je v prvi vrsti pomoč družinam, ko so seznanjeni s samo stisko družine.
Število primerov nasilja v družini narašča
Nasilja v družini, kjer so žrtve napada lahko tako odrasli kot tudi otroci, pa žal narašča. Leta 2019 je bilo 92 takih primerov, leto kasneje pa so beležili velik porast.
Žrtev nasilja leta 2020 je bilo kar 115, k temu je najverjetneje pripomogla tudi epidemija in življenje za štirimi stenami.
Leta 2021 je sledil spet rahel upad, saj je bilo žrtev nasilja 94, letos do današnjega dne pa je žrtev 60.
Starejše novice
