Slika je simbolična
Patricija Fašalek
Pon, 12.9.2022 16:00
V preteklosti je bila diskriminacija ženskih zapornic že ugotovljena …

Na zagovornika načela enakosti se je obrnila zapornica, ki je menila, da imajo ženske slabšo obravnavo med prestajanjem zaporne kazni v primerjavi z moškimi obsojenci.

Kot primer je navedla, da se je nekaj zapornikov iz zapora Dob udeležilo športnega dogodka v Planici, medtem ko zapornice doslej še niso imele te možnosti. 

Podobno naj bi veljalo tudi pri drugih zaporih, saj so lahko zaporniki v koprskem zaporu uživali v plavanju v morju, celjski zaporniki so sejali drevesa, zapornice v edinem ženskem zaporu v državi pa so »dodatne dejavnosti imele pretežno v prostorih zapora«. 

Zagovornik je preveril, ali se zapornice resnično obravnava drugače kot druge zapornike. Pod drobnogled je vzel navedbe zapornice in preiskal, ali gre za diskriminacijo pri omogočanju udeležbe na raznih dogodkih, prireditvah in dejavnostih izven zavoda kot ene od oblik resocializacije.

Različna obravnava na podlagi spola?

Osredotočil se je na vprašanje, ali zatrjevano različno obravnavanje temelji na osebni okoliščini spola zapornikov. 

»Po zakonu o varstvu pred diskriminacijo je namreč diskriminacija vsako neupravičeno neenako obravnavanje osebe na podlagi njenih osebnih okoliščin v primerjavi z drugimi, ki so v primerljivem položaju, a teh osebnih okoliščin nimajo,« so navedli v sporočilu za javnost zagovornika.

Za pojasnila se je obrnil na zapor na Igu, upravo za izvrševanje kazenskih sankcij in varuha človekovih pravic.

Ugotovil je, da so bile aktivnosti, ki jih je prijaviteljica domnevne diskriminacije navedla v prijavi, namenjene moškim obsojencem, ki kazen prestajajo v milejšem režimu, torej odprtem ali polodprtem.

»Določene dejavnosti izven prostorov zavoda za prestajanje zaporne kazni izvaja tudi že iški zapor, in sicer prav tako za obsojenke v milejšem režimu,« je ugotovil zagovornik.

Zakaj so dogodki organizirani različno?

V preiskavi je prišel tudi do odgovora, da so dogodki in aktivnosti, ki predstavljajo del resocializacije zaprtih oseb, v zaporih organizirani različno glede na prostorske, kadrovske in druge specifike zaporov in glede na potrebe in interese zaprtih. 

»Pri tem ni zapovedano, da morajo biti ti dodatni ukrepi v vseh zavodih za prestajanje zaporne kazni identični, morajo pa zadostiti vsem predpisanim zahtevam in minimalnim standardom,« je zapisal.

Tako je zagovornik prišel do zaključka, da različna obravnava zapornikov in zapornic v obravnavanem primeru ne temelji na spolu, ampak na različnih individualnih pristopih posameznih zavodov k organiziranju določenih ugodnosti za zapornike, ki k enotnemu oziroma identičnemu pristopu tudi niso zavezani. 

Zato v tem primeru ni šlo za diskriminacijo.

Diskriminacije v preteklosti

»Ker so vse ženske obsojenke na zaporno kazen v Sloveniji nameščene izključno v zaporu Ig in ker so obsojenke v zaprtem režimu posebej ranljiva skupina, je zagovornik upravi za izvrševanje kazenskih sankcij priporočil, naj zapor Ig v prihodnje ob upoštevanju vseh omejitev v okviru svojih zmožnosti in prilagojeno danim specifikam pogosteje pristopi k izvedbi določenih podobnih aktivnosti za obsojenke, kot so jih bili v preteklosti že deležni moški obsojenci,« so sporočili.

Je pa zagovornik v preteklosti, bolj natančno septembra 2020, ugotovil diskriminacijo zapornic na Igu v primerjavi z zaporniki na Dobu. Do diskriminacije je prišlo pri sprejemanju obiskov, saj so morali v ženskem zaporu obiskovalci včasih počakati, da se sprosti soba za obiske, ali pa so jih zaradi prezasedenosti prostorov pozvali, naj se oglasijo kasneje. 

Ženske zapornice so bile diskriminirane tudi pri omogočanju zasebnih stikov. Moškim zapornikom na Dobu je bila kot dodatna ugodnost na voljo garsonjera (vse skupaj jih je bilo šest), v kateri so lahko prenočili z intimnimi partnerkami, medtem ko ženskam v zaporu na Igu to ni bilo omogočeno.

Prav tako so bile slabše od moških zapornikov na Dobu obravnavane nekatere zapornice, ko je prišlo do uporabe mobitelov in interneta.

»Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, ki je organ v sestavi ministrstva za pravosodje, se je na ugotovitve zagovornika pritožila na upravno sodišče, nekdanja ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič pa je nato na srečanju z zagovornikom Miho Lobnikom oktobra 2020 napovedala, da bo kljub pritožbi uprava izboljšala razmere v zaporu Ig,« je sporočilo zaključil zagovornik.

Starejše novice