Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga praznuje več držav.
Dan žena na 8. marec praznujemo od leta 1917. Clara Zetkin je bila nemška feministka in komunistka, ki se je borila, da imamo vsi ljudje enake pravice in možnosti ter je praznovanje dneva žensk tudi predlagala.
Kako dan žena praznujemo danes?
V Sloveniji ja danes ob prazniku navada, da se ženskam na 8. marec pokloni rože. Običajno se je ženskam podaril rdeč nageljček, ki predstavlja simbol boja za pravičnost.
Kljub praznovanju žensk in izboljšanju enakopravnosti med ženskami in moškimi so med spoloma ponekod še zmeraj vidne razlike. Predvsem med plačami na delovnih mestih.
V revnejših državah so razlike še vedno prisotne tudi v šolanju, delu, odločanju o svojem življenju in podobno.
Kot so lani zapisali na spletni strani Mestne občine Ljubljana, je ta dan tudi opomnik, da pridobljene pravice žensk niso samoumevne, ampak jih je potrebno vedno znova varovati in si vsakodnevno prizadevati za udejanjanje načela enakosti spolov v družbi.
Na Statističnem uradu Republike Slovenije najdemo podatke o tem, da so ženske v Sloveniji povprečno plačane manj kot moški. Kljub višji izobrazbi so v manjšem deležu na vodstvenih položajih in opravijo pretežni del neplačanega skrbstvenega dela.
So tudi trikrat pogosteje žrtve nasilja v partnerskem odnosu kot moški.
Ko govorimo o nasilju v partnerskih odnosih, je večina (tri četrtine) žrtev žensk. Nasilje zunaj partnerskega razmerja prav tako doživlja večji delež žensk, vendar razlika med deležema žrtev po spolu ni velika: 51 odstotkov je žensk in 49 odstotkov moških.
Pester in stresen dan cvetličarjev
Kljub vsemu naštetemu je 8. marec dan, ko veliko Slovencev kupi cvetlico ali rezano cvetje in ga nakloni pomembni ženski v svojem življenju.
Dan žena je precej pester in stresen dan cvetličarjev in drugih prodajalcev cvetlic na ljubljanski tržnici. Živahnost, barvitost in pestra izbira cvetlic, kar privablja prebivalce v Dolničarjevo ulico v Ljubljani, da kupijo rezano cvetje za ženske, ki jim v življenju pomenijo največ.
Na tržnici že 40 let
Še posebej zanimivo je pred stojnico Marine Idić.
Med njenimi obiskovalci so bili stari, mladi, moški in ženske. Vsaka izmed stojnic ponuja rezano cvetje, vendar stojnica Idićeve izstopa po živahni nalezljivi energiji. Presodili bi lahko, da je njena komunikativnost, zagnanost in prijateljski odnos do strank tisto kar ljudi privabi k nakupu cvetlic.
Marina Idić na tržnici dela že 40 let. Pravi, da jo poznajo vsi in pri njej kupujejo večinoma redne stranke.
Stranka pove, da k Marini po cvetlice prihaja že 20 let. Raje gre na tržnico kot v cvetličarno, saj ji je je všeč odnos, ki ga ima do strank.
Na Idićevi stojnici je moč opaziti pester izbor rezanega cvetja. Prodaja vrtnice, mimoze, tulipane, lilije, renunkule vse do spomladanskih primul. Sama sebe v šali poimenuje kraljica rož.
Kaj narediti z neprodanim cvetjem?
Množična prodaja cvetja je za praznike postala dokaj običajna. Ljudje kupimo ali prejmemo veliko cvetja. Tudi cvetličarjem ostane veliko neprodanih.
Kaj lahko cvetličarji in vrtnarji naredijo s cvetlicami, ki se za praznike ne prodajo?
»Na žalost se po vsakem prazniku mnogo rastlin vrže v smeti, saj marsikdo misli, da ko rastlina odcveti ni več aktualna in jo preprosto zavrže,« je povedala Katja Malovrh, raziskovalka na Biotehniški fakulteti in zaposlena v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.
Prav tako meni, da je veliko bolje, da se namesto nakupa rezanega cvetja in šopkov kupuje lončnice. Enkrat, ko rastline porežemo, nimajo dolgega roka trajanja, zato je bolje kupiti rastlino v loncu, s koreninami, saj ta lahko lepša okolico vrsto let.
Stanislav Trdan, predsednik društva za varstvo rastlin, je pojasnil, da so cvetlice naravni materiali, katere lahko kompostiramo in uporabimo kot organsko gnojilo.
Poda alternativno idejo, kako rezanega cvetja ne zavržemo: »Rezano cvetje lahko posušimo in nam krasi prostor kot suho cvetje.«
Starejše novice
