Spomeniku več tisoč ženam, ki so demonstrirale proti fašističnemu nasilju ne sodi med najbolj znane v Ljubljani. Ali izstopajoče.
Delo arhitekta Edvarda Ravnikarja stoji na vogalu Prešernove in Erjavčeve ceste, tik ob predsedniški palači, podatki o njem niso najbolj dostopni.
Kot so nam povedali na ministrstvu za kulturo, je Ravnikar spomenik, ki je nastal 22. junija 1953, tudi narisal.
Sicer pa so enoto, kot temu pravijo, opisali takole:
»Z rahlimi vertikalami kaneliran slop iz belega kamna po obliki spominja na žensko silhueto. Na njem je vklesan napis v spomin ženskim demonstracijam 1943 v podporo zapornikom v italijanskih zaporih.«
Podatka, kdo spomenik vzdržuje, nimajo. Kot so pojasnili, stoji na parceli, ki je v lasti Republike Slovenije, upravljavec parcele je Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije.
Kot je razvidno iz zgornjega zapisa, je spomenik posvečen dogodkom 12. maja in 21. junija 1943.
»12. maja 1943 se je v Zvezdi zbrala najštevilčnejša množica: po okupatorjevih podatkih od 600 do 700, po pričah okoli 2000 ljudi, predvsem žensk. Odkorakale so iz Zvezde pred vladno palačo na Erjavčevo in zahtevale human odnos okupatorja.
Ženske so se spet zbrale 21. junija 1943 pred vladno palačo in zahtevale pravičnost. Razgnali so jih z vodo iz gasilskih brizgalk in kopiti,« so o tem povedali na kulturnem ministrstvu.
Pred spomenikom je sicer od nedavnega še tabla, ki opozarja na videonadzor.
