Prodajalci prometa ne razkrivajo, zato smo stroške ocenili sami.
Kostanjarji v središču mesta pečejo od začetka oktobra. Letos je za merico treba odšteti več kot lani. Na uticah, ki smo jih obiskali, mala merica stane od 4,50 evra naprej, velika šest evrov.
Za največjo, ki drži okoli liter, prodajalci računajo 15 evrov.
Tri sezone zapored je bila mala merica po štiri evre, velika po pet. Leta 2018 je mala stala 2,50 evra, v njej pa je bilo po besedah mimoidočih okoli deset kostanjev.
Od takrat se je mala merica podražila za 80 odstotkov, cene življenjskih potrebščin pa za 31 odstotkov. Tudi v zadnjih treh letih je merica dražja hitreje: velika za 20 odstotkov, cene za slabih sedem odstotkov.
Cen merice občina ne določa, ker gre za tržno dejavnost. Koliko meric prodajo in kje kupujejo kostanj, prodajalci, s katerimi smo govorili, niso želeli povedati.
Kostanja je manj, zato je dražji
Ljubljanski prodajalci so v preteklih letih kostanj kupovali predvsem v Italiji, tam pa ga je letos manj. Kmetijska organizacija Coldiretti ocenjuje, da je pridelek zaradi vročine za okoli četrtino manjši kot lani.
Povprečna cena je bila oktobra po podatkih inštituta Ismea 3,50 evra za kilogram, 46 odstotkov več kot lani. Prvi debelejši kostanji so na italijanskem debelem trgu v začetku oktobra stali od 4,30 do 4,50 evra.
V slovenskih trgovinah je surov kostanj letos od 3,99 do 6,99 evra za kilogram.
V Zagrebu je pečen kostanj v središču mesta od pet do osem evrov. Hrvaški portal Index.hr je kupil najmanjše merice po pet evrov in v njih naštel od 11 do 13 kostanjev.
Za utico do 11.500 evrov
Mestna občina Ljubljana letos oddaja pet utic. Najdražja je na Cankarjevem nabrežju pri mostu čez Ljubljanico, kjer najemnik plača 11.500 evrov na sezono, z DDV 14.030 evrov.
Utica na Bregu stane 9400 evrov, na Prešernovem trgu 9000, na Petkovškovem nabrežju 7.000 in na Cankarjevi cesti med Namo in Zaro 1700 evrov. Občina od njih na sezono dobi 38.600 evrov brez DDV.
Sezona traja od 1. oktobra do 31. januarja. Pogodbe so lani prvič sklenili za štiri sezone, do januarja 2029, zato letos dražbe ni bilo.
Lanska ni šla gladko. Na prvi, maja, je občina zahtevala, da je ponudnik zadnji dve leti uspešno prodajal kostanj na občinskih površinah, in oddala le Prešernov trg. Junija je pogoje omilila in na ponovljeni dražbi oddala še štiri utice. Za Bavarski dvor ni bilo ponudbe.
Najbolj vroča je bila dražba leta 2023, ko je ponudba za Prešernov trg zrasla z 9000 na 51.500 evrov. Ponudnik pogodbe ni podpisal in ni plačal, utica je po ponovljeni dražbi šla za 9500 evrov. Leta 2012 je bila izklicna cena za isto lokacijo 1000 evrov.
Utic je tudi vse manj: leta 2015 jih je občina oddala 12, leta 2018 osem, zdaj pet.
Koliko meric za najemnino
Prodajalci prometa ne razkrivajo, zato smo stroške ocenili sami. Od velike merice po 6 evrov po odbitku davka, kostanja in vrečke ostane okoli 4,20 evra.
Najemnino in kostanj na Cankarjevem nabrežju pokrije okoli 2750 velikih meric v sezoni, to je 22 na dan. Če prištejemo še plin in enega zaposlenega, ki ga utica potrebuje devet ur na dan, je treba prodati okoli 6400 meric, približno 52 na dan, in zanje speči okoli 1340 kilogramov kostanja.
Na Cankarjevi cesti, kjer je najemnina nizka, je teh meric manj, a ne bistveno: okoli 33 na dan, ker večino stroškov pobere delo.
»Najemnine so relativno visoke, tudi zaposlene je treba plačati,« je leta 2023 za Žurnal24 povedal eden od prodajalcev. Takrat so pravili, da na dober dan prodajo od 250 do 350 meric.
Tržnica z moštom, Žale samo pet dni
Hišico za kostanj na osrednji tržnici pri Mesarskem mostu in prodajna mesta na Žalah oddaja javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice. Za hišico na tržnici je izhodiščna najemnina 3000 evrov z DDV za vso sezono. Pri točkovanju so imeli prednost maroni, izbrani ponudnik pa mora v času mošta prodajati tudi mošt.
Na Žalah smejo kostanj prodajati samo od 28. oktobra do 1. novembra, na sedmih prodajnih klopeh. Izhodiščna najemnina za teh pet dni je bila 400 oziroma 640 evrov z DDV. Kdo je dobil hišico in klopi in za koliko, podjetje še ni objavilo.
Kdor bi raje nabral sam, sme v gozdu za lastno rabo nabrati do dva kilograma kostanja na dan, lastnik pa lahko nabiranje prepove tam, kjer goji drevje zaradi plodov. Divji kostanj ni užiten, je strupen.
